Jedro

Vrhovno sodišče poudarja, da o delegaciji pristojnosti ni mogoče odločati vnaprej – o morebitnem predlogu za delegacijo pritožbenega sodišča bo mogoče odločati šele, ko in če bo vložena pritožba. Vrhovno sodišče se je ob odločanju o predlogu za prenos pristojnosti zato omejilo izključno na pristojnost sodišča prve stopnje.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi se določi Okrožno sodišče v Novi Gorici.

Obrazložitev

1. Predlagatelj je vložil predlog za zaupanje otroka udeležencev postopka v varstvo in vzgojo, določitev stikov ter preživnine. Obenem je predlagal prenos pristojnosti na drugo sodišče, saj je nasprotna udeleženka zaposlena na Okrožnem sodišču v Kopru. To sodišče ima srednje število zaposlenih s sorazmerno tesnejšo povezanostjo med njimi, kar bi lahko vzbudilo dvom v objektivno nepristranskost sodišča. 2. Nasprotna udeleženka v odgovoru na predlog navaja, da je od 1. 7. 2016 zaposlena kot strokovna sodelavka na Višjem sodišču v Kopru (na civilnem oddelku) in ne na Okrožnem sodišču v Kopru. Tam je bila kot strokovna sodelavka zaposlena v preteklosti, in sicer od 10. 7. 2006 do 30. 9. 2008. Pojasni, da je se sodišči nahajata v isti stavbi. Poudarja, da se s sodniki in strokovnimi sodelavci, ki delajo pri pristojnem okrožnem sodišču, osebno pozna, se z njimi dnevno srečuje in tudi občasno komunicira. Meni, da te okoliščine predstavljajo tehten razlog za delegacijo pristojnosti. Strinja se torej s predlogom za delegacijo, nasprotuje pa prenosu krajevne pristojnosti na Okrožno sodišče v Novi Gorici, saj bo o morebitnih pravnih sredstvih odločalo Višje sodišče v Kopru, pri katerem je nasprotna udeleženka zaposlena. Zato bo moralo Vrhovno sodišče ponovno odločati o predlogu za določitev drugega stvarno pristojnega (višjega) sodišča. 3. Predlog je utemeljen.

4. Po določbi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Med druge tehtne razloge sodi tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sojenja, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča. Ta t. i. videz nepristranskosti bi bil lahko prizadet v primeru obstoja okoliščin, zaradi katerih bi se lahko v javnosti, upoštevaje kriterij razumnega opazovalca, ustvaril vtis, da vsi sodniki pristojnega sodišča ne bi mogli prosto odločati po svoji vesti. Ni torej pomembno le to, da je nepristransko sojenje v resnici zagotovljeno, temveč se mora to odražati tudi navzven.

5. Iz trditvene podlage (predloga za delegacijo in odgovora nanj) izhaja nesporno dejstvo, da se nasprotna udeleženka, ki je bila v preteklosti zaposlena na sodečem okrožnem sodišču (zdaj pa na višjem sodišču, ki se nahaja v isti stavbi), s sodniki in strokovnimi sodelavci osebno pozna. Ta razlog po oceni Vrhovnega sodišča utemeljuje prenos pristojnosti. Zato je predlogu ugodilo in za odločanje v tej zadevi določilo Okrožno sodišče v Novi Gorici.

6. Nasprotna udeleženka sicer izrecno nasprotuje delegaciji pristojnosti na navedeno sodišče, ker naj bi, če bi bila vložena pritožba, o njej odločalo Višje sodišče v Kopru, na katerem je trenutno zaposlena. Kot navaja, s tem želi Vrhovnemu sodišču prihraniti ponovno odločanje o predlogu za prenos pristojnosti na drugo (višje) sodišče v bodoče. Vrhovno sodišče poudarja, da o delegaciji pristojnosti ni mogoče odločati vnaprej – o morebitnem predlogu za delegacijo pritožbenega sodišča bo mogoče odločati šele, ko in če bo vložena pritožba. Vrhovno sodišče se je ob odločanju o predlogu za prenos pristojnosti zato omejilo izključno na pristojnost sodišča prve stopnje in jo (je kljub izraženemu nestrinjanju nasprotne udeleženke) delegiralo na Okrožno sodišče v Novi Gorici.