Jedro

Pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za upravičenost do brezplačne pravne pomoči je dejanska možnost razpolaganja s premoženjem oziroma dohodkom relevantna okoliščina. V primerih, ko prosilcu oziroma njegovi družini ni moč očitati, da ima premoženje oziroma dohodek določene vrednosti, ki bi ga lahko uporabljali oziroma ga unovčili ter si iz tega zagotovili pravno pomoč, je zato utemeljeno, da se to premoženje oziroma dohodek pri ugotavljanju materialnega položaja ob izpolnjevanju dodatnih zakonskih pogojev izvzame.

Tretji odstavek 14. člena ZBPP je v primerjavi z 13. členom ZUPJS samostojna, specialna in tudi kasnejša zakonska podlaga, na podlagi katere je mogoče pod posebnimi pogoji uveljavljati, da se določeno premoženje prosilca in njegove družine pri ugotavljanju njihovega materialnega položaja ne upošteva, če z njim dejansko ne morejo razpolagati. Enako velja tudi za nemožnost razpolaganja z določenim delom dohodka, saj po presoji Vrhovnega sodišča ni utemeljenih razlogov za razlikovanje med tema položajema (dohodkom oziroma premoženjem).

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije I U 764/2017-7 z dne 13. 6. 2017 se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo Okrožnega sodišča v Krškem, št. Bpp 84/2017 z dne 27. 2. 2017. S slednjo je bila prošnja tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne dne 16. 2. 2017 zavrnjena.

2. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je tožeča stranka v relevantnem obdobju živela skupaj z mladoletno hčerko. Njen povprečni mesečni dohodek v obdobju treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje za brezplačno pravno pomoč je znašal 603,51 EUR na družinskega člana. Glede na to, da je ta znesek presegel dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, tj. 585,12 EUR (8. člen Zakona o socialno varstvenih prejemkih, v nadaljevanju ZSVarPre), je po stališču sodišča prve stopnje odločitev tožene stranke pravilna in zakonita. Dejstvo, da je tožeča stranka od 19. 11. 2014 dalje v postopku osebnega stečaja, na navedeno ne vpliva, saj ne utemeljuje uporabe tretjega odstavka 14. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP).

3. Tožeča stranka (v nadaljevanju revidentka) je zoper navedeno sodbo vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. Predlaga, naj Vrhovno sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugodi tožbenemu zahtevku oziroma naj izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, skupaj s stroškovno posledico. Zahteva povrnitev stroškov revizijskega postopka.

4. Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

**K I. točki izreka**

5. Revizija je utemeljena.

_O dovoljenosti revizije_

6. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-11 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o njihovem izpolnjevanju na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne obrazlaga.2

7. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločilo. Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije, izhaja iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča.3

8. Revidentka je izpostavila vprašanje, ali se za presojo finančnega – materialnega pogoja za ugotavljanje pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči prosilca – revidentke upošteva celoten, torej njen nezmanjšan dohodek (tudi tisti del, ki gre v stečajno maso), oziroma ali se del dohodka, ki gre v stečajno maso za poplačilo upnikov, ne upošteva in se upošteva dohodek, s katerim revidentka lahko dejansko razpolaga.

9. Vprašanje je po presoji Vrhovnega sodišča pomembno, saj o njem še ni stališča tega sodišča, poleg tega pa njegova vsebina presega pomen obravnavane zadeve, saj se lahko nanaša na večje število primerov. Revizija je zato na podlagi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 dovoljena.

_O spornem pravnem vprašanju in pravni podlagi_

10. V obravnavani zadevi ni sporno, da je revidentka vložila prošnjo za brezplačno pravno pomoč, da je takrat živela z mladoletnim otrokom, bila zaposlena in je v relevantnem obdobju prejemala redne mesečne dohodke, kot jih je ugotovilo sodišče prve stopnje. Sporno je, ali je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko pri ugotavljanju materialnega položaja ni upoštevalo, da je bila revidentka v osebnem stečaju, zaradi česar je šel del njenega dohodka v skladu s stečajno zakonodajo v stečajno maso, revidentka pa s tem delom ni mogla razpolagati.

11. Pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči se ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Do brezplačne pravne pomoči je upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP). Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke (drugi odstavek 13. člena ZBPP).

12. Materialni položaj prosilca in njegove družine se ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se, za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek 14. člena ZBPP). Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči (drugi odstavek 14. člena ZBPP).

13. Ne glede na določbe prejšnjih dveh odstavkov se pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca in njegove družine premoženje, s katerim prosilec in njegova družina dejansko ne morejo razpolagati, ne upošteva, če prosilec ali druge osebe izkažejo upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih prosilec ali njegovi družinski člani niso zakrivili po lastni volji (tretji odstavek 14. člena ZBPP).

_O izpodbijani sodbi sodišča prve stopnje_

14. Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi ugotovilo, da je povprečni mesečni dohodek na družinskega člana presegel dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka ter tudi, da je revidentka v osebnem stečaju in zaradi tega ne more razpolagati z določenim delom svojega dohodka (8. in 10. točka obrazložitve). Vendar pa slednje okoliščine sodišče prve stopnje pri ugotavljanju upravičenosti do brezplačne pravne pomoči ni upoštevalo, saj je štelo, da se osebni stečaj, ob upoštevanju 13. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS), ne more upoštevati kot zakonsko dovoljeno izjemo, zato naj bi tožena stranka pravilno upoštevala revidentkin nezmanjšani mesečni dohodek. Po presoji sodišča prve stopnje to torej pomeni, da niso izkazane okoliščine, ki bi utemeljevale uporabo tretjega odstavka 14. člena ZBPP.

15. Navedeno stališče sodišča prve stopnje je materialnopravno napačno. Zmanjšanje dohodka po 13. členu ZUPJS je sicer res možno samo v določenih taksativno naštetih primerih (med katerimi postopka osebnega stečaja ni),4 vendar pa določbe tega člena za obravnavani primer niso bistvene. Tretji odstavek 14. člena ZBPP je samostojna, specialna in tudi kasnejša zakonska podlaga, na podlagi katere je mogoče pod posebnimi pogoji uveljavljati, da se določeno premoženje prosilca in njegove družine pri ugotavljanju njihovega materialnega položaja ne upošteva, če z njim dejansko ne morejo razpolagati. Enako velja tudi za nemožnost razpolaganja z določenim delom dohodka, saj po presoji Vrhovnega sodišča ni utemeljenih razlogov za razlikovanje med tema položajema (dohodkom oziroma premoženjem).

16. Na to, da je določba tretjega odstavka 14. člena ZBPP samostojna in specialna ter da jo je kot takšno treba tudi razlagati, napotuje že samo besedilo te določbe, in sicer da se uporablja "_ne glede na določbe prejšnjih dveh odstavkov_". Pri tem se prejšnja odstavka (prvi in drugi odstavek 14. člena) v določenem delu sklicujeta na ZUPJS in ZSVarPre. Določba tretjega odstavka 14. člena ZBPP je bila tudi sprejeta šele z novelo ZBPP-C leta 2015,5 med tem ko je določba 13. člena ZUPJS v uporabi že od 1. junija 2011.6

17. Predvsem pa je pomembno izhajati tudi iz namena brezplačne pravne pomoči, ki je v uresničevanju pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (1. člen ZBPP). Uresničevanje te pravice iz 23. člena Ustave Republike Slovenije mora biti dejansko in ne zgolj navidezno. Pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za upravičenost do brezplačne pravne pomoči je zato dejanska možnost razpolaganja s premoženjem oziroma dohodkom relevantna okoliščina.7 V primerih, ko prosilcu oziroma njegovi družini ni moč očitati, da ima premoženje oziroma dohodek določene vrednosti, ki bi ga lahko uporabljali oziroma ga unovčili ter si iz tega zagotovili pravno pomoč, je zato utemeljeno, da se to premoženje oziroma dohodek pri ugotavljanju materialnega položaja ob izpolnjevanju dodatnih zakonskih pogojev izvzame.8

18. Ob ugotovitvi, ki izhaja iz obrazložitve izpodbijane sodbe, da je revidentka v osebnem stečaju in da zaradi tega ni mogla razpolagati z določenim delom svojega dohodka,9 je sodišče prve stopnje zato napačno zaključilo, da navedena okoliščina ne utemeljuje uporabe tretjega odstavka 14. člena ZBPP. Takšen zaključek je po presoji Vrhovnega sodišča ob odsotnosti podrobnejše obrazložitve preuranjen, saj ne upošteva možnosti, da bi revidentka izkazala izpolnjenost pogojev iz te določbe, tj. upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje z dohodkom omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih ni zakrivila po lastni volji. S tem pa bi revidentka lahko izkazala, da je upravičena do brezplačne pravne pomoči. 19. Vrhovno sodišče ob tem pripominja, da pristojni organ za brezplačno pravno pomoč ni sam po uradni dolžnosti dolžan ugotavljati vseh okoliščin glede možnosti razpolaganja s premoženjem in dohodkom, ki sta predmet ugotavljanja v postopku. To dolžnost (glede navajanja in dokazovanja) ima lahko po naravi stvari zgolj prosilec.

20. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), v posledici česar je bilo nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (drugi odstavek 94. člena ZUS-1). V ponovljenem postopku bo moralo ob pravilni uporabi materialnega prava, tj. ob upoštevanju razlage tretjega odstavka 14. člena ZBPP, kot izhaja iz tega sklepa, preizkusiti, ali so podane pravno relevantne okoliščine v zvezi z osebnim stečajem in posledično nezmožnostjo razpolaganja z delom dohodka, ki bi lahko privedle do drugačne odločitve glede revidentkine upravičenosti do brezplačne pravne pomoči. **K II. točki izreka**

21. Izrek o stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. 1 Z novelo ZPP-E (Ur. l. RS, št. 10/2017) so bili črtani 83. člen in 86. - 91. člen ZUS-1 (drugi odstavek 122. člena ZPP-E). Ker pa je bila v obravnavanem primeru izpodbijana sodba sodišča prve stopnje izdana pred začetkom uporabe ZPP-E, to je pred 14. 9. 2017, se revizijski postopek konča po do tedaj veljavnem ZPP (tretji odstavek 125. člena ZPP-E) in posledično po dotedanjih določbah ZUS-1. 2 Razlogi za to so bili pojasnjeni v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015. 3 Npr. sklepi X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009, X Ips 660/2008 z dne 14. 11. 2010. 4 „(1) Pri ugotavljanju upravičenosti do posamezne pravice iz javnih sredstev se dohodek zmanjša za: 1. izplačane preživnine; sredstva, ki jih od osebe (kot preživninskega zavezanca) izterja preživninski sklad iz naslova izplačanega nadomestila preživnine oziroma sredstva, ki jih je oseba sama plačala skladu iz tega naslova za leto, v katerem se upošteva dohodek pri uveljavljanju pravic po tem zakonu; in za druge prejemke, izplačane na podlagi izvršilnega pravnega naslova z namenom kritja življenjskih stroškov, vendar največ v višini izvršilnega pravnega naslova; 2. periodične dohodke, ki jih je oseba nehala prejemati in ni začela prejemati drugih periodičnih dohodkov. (2) Periodični dohodki iz 2. točke prejšnjega odstavka so: plače, pokojnine, preživnine, rente in drugi dohodki, ki jih oseba prejema v enakih ali podobnih zneskih v enakih ali podobnih časovnih obdobjih. (3) Oseba mora prenehanje prejemanja dohodkov iz 2. točke prvega odstavka tega člena dokazati.“ 5 Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP-C), Uradni list RS št. 19/2015 z dne 20. 3. 2015. 6 Uradni list RS št. 62/2010 z dne 30. 7. 2010, 65. člen. 7 Tako izrecno izhaja tudi že iz sodbe Vrhovnega sodišča X Ips 236/2013 z dne 10. 12. 2014. 8 Da je bil takšen zakonodajalčev namen, izhaja iz Predloga Vlade Republike Slovenije zakona o spremembah in dopolnitvah ZBPP (ZBPP-C) z dne 11. 12. 2014, str. 22-23. 9 To med strankama ni sporno, izhaja pa tudi iz ureditve postopka osebnega stečaja v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), npr. 386. člen.