Jedro

Tožba in nasprotna tožba se (tudi) glede (ne)dovoljenosti revizije (kar implicira tudi predlog za njeno dopustitev) presojata samostojno.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo: pravica stvarne služnosti hoje in vožnje s kmetijsko mehanizacijo, ID omejitve 12853953, po obstoječi poti po zahodni strani ob celotni zahodni meji parc. št. 600/4 k. o. ..., preneha (I. točka izreka); zavrne se tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi, ki se glasi: „Ugotovi se obstoj pravice brezplačne stvarne služnosti hoje in vožnje s kmetijsko mehanizacijo v breme parc. št. 600/5 k. o. ..., last tožnika, ki poteka po zahodni strani te parcele ob celotni zahodni meji v širini 2,5 m od javne ceste s parc. št. 1307 k. o. ... po parc. št. 600/4 k. o. ... preko parc. št. 600/5 k. o. ..., v korist parc. št. 600/6 k. o. ..., last tožencev, in se na podlagi te sodbe vknjiži v zemljiški knjigi.“ (II. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožencev zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper to sodbo sta toženca na podlagi 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vložila predlog za dopustitev revizije, in sicer glede pravnega vprašanja, ali je neobstoj služnosti na vmesnem zemljišču, po katerem služnostna pot dejansko poteka, in je zato, ker gre za edini dostop do hiše na gospodujočem zemljišču, možna dovolitev nujne poti, razlog za nekoristnost ter posledično prenehanje služnosti, ki se izvaja na služečem zemljišču. Glede navedenega vprašanja naj ne bi bilo sodne prakse, saj sodišča še niso odločala o prenehanju služnosti zaradi tega, ker služnostni upravičenec na naslednji vmesni parceli do gospodujoče parcele nima služnosti. Uvodoma opozarjata, da glede zahtevka po tožbi (za prenehanje služnosti) revizije po četrtem odstavku 367. člena ZPP ni mogoče dopustiti. Ker pa je ta zahtevek povezan z zahtevkom po nasprotni tožbi (za ugotovitev obstoja služnosti), je odločitev o reviziji odvisna od rešitve pravnih vprašanj, ki so skupna za oba zahtevka, ter je odločitev o enem zahtevku odvisna od odločitve o drugem zahtevku. Skupna vrednost obeh zahtevkov presega 2.000,00 EUR, zaradi česar je revizijo glede na peti odstavek 367. člena ZPP mogoče dopustiti. Sodišče prve stopnje je očitno napačno povezalo zavrnitev zahtevka po nasprotni tožbi za ugotovitev služnosti na parc. št. 600/5 k. o. ... z nekoristnostjo služnosti na parc. št. 600/4 k. o. ... Prva toženka je v pritožbi uveljavljala, da bi imela tudi v primeru zavrnitve zahtevka po nasprotni tožbi še vedno zahtevek za določitev nujne poti na parc. št. 600/5 k. o. ..., kar pa bi ji bilo onemogočeno, če preneha služnost na parc. št. 600/4 k. o. ... Že zaradi te možnosti je ugoditev zahtevku za prenehanje služnosti nepravilna ali vsaj preuranjena, saj se služnost nesporno izvaja, zato (še) ni bilo mogoče ugotoviti njene nekoristnosti. Zgolj zaradi tega, ker služnost na vmesni parc. št. 600/5 k. o. ... ni ustanovljena, je pa to zemljišče sestavni del obstoječe trase služnostne poti, služnost na ostalih zemljiščih (konkretno na parc. št. 600/4 k. o. ...), zaradi tega ni postala nekoristna. V zvezi s tem je prva toženka uveljavljala zmotno uporabo materialnega prava (222. člen Stvarnopravnega zakonika – SPZ). Glede zavrnitve zahtevka za ugotovitev služnosti je v pritožbi uveljavljala, da je bila ta priposestvovana, saj ima stanovanjska hiša na sedanji parc. št. 600/6 k. o. ... od vedno, torej več kot 20 let pred kakršnimkoli sporom, edini dostop po obstoječem kolovozu, ki tako od vedno poteka tudi po sedanji parc. št. 600/5 k. o. ... Sodišče druge stopnje je pritožbo zavrnilo z obrazložitvijo, da toženca nista niti zatrjevala niti izkazala, da bi vložila predlog za določitev nujne poti, česar seveda (še) nista storila, če pa še ni bilo odločeno o zahtevku za priposestvovanje služnosti. Sicer se pritožbeno sodišče sklicuje na obrazložitev sodišča prve stopnje, da zaradi neobstoja služnosti na vmesni parc. št. 600/5 k. o. ... tudi služnost na parc. št. 600/4 k. o. ... ni več koristna. Prenehanje služnosti na parc. št. 600/4 k. o. ... zgolj in samo zato, ker ni ustanovljena služnost na parc. št. 600/5 k. o. ... (na kateri je edino možno ustanoviti nujno pot), in s tem ukinitev edinega možnega dostopa do hiše na parc. št. 600/6 k. o. ..., je očitno napačna odločitev sodišča. S tem je podan revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava, prav tako pa je podan revizijski razlog iz 2. točke prvega odstavka 370. člena ZPP zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, saj sodišče druge stopnje ni vsebinsko odgovorilo na ključni razlog pritožbe. Sodišče druge stopnje je brez obrazložitve bistvene sporne okoliščine potrdilo očitno napačno odločitev sodišča prve stopnje, s čimer je bila tožencema kršena ustavna pravica do enakega varstva pravic.

4. Predlog ni dovoljen.

5. P o novi ureditvi revizije oziroma njene dopustnosti(1) je ta v skladu z drugim odstavkom 367. člena ZPP dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 EUR (dovoljena revizija); če ni dovoljena po tem merilu, je po določbi tretjega odstavka 367. člena ZPP dovoljena le, če jo v skladu s 367.a členom ZPP dopusti sodišče (dopuščena revizija).(2) P

ri tem pa je bistveno, da sodišče revizije ne more dopustiti, če zakon določa, da revizije ni, ali če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 2.000 EUR (četrti odstavek 367. člena ZPP).

6. Nasprotna tožba je sredstvo, ki je po vsebini in namenu enakovredno tožbi tožnika. Glede procesnih (posrednih in neposrednih) ter materialnopravnih učinkov se ta tožba šteje za samostojno tožbo, torej pride do enakih položajev in posledic, kot v primeru, ko je vložena tožba.(3) V praksi Vrhovnega sodišča je ustaljeno stališče, da se tožba in nasprotna tožba (tudi) glede (ne)dovoljenosti revizije (kar implicira tudi predlog za njeno dopustitev) presojata samostojno; vrednost spora, ki je odločilna za to presojo, se določi po vrednosti zahtevka vsake posamezne zadeve.(4) Vrednosti spornega predmeta po tožbi in nasprotni tožbi se nikoli ne seštevata, ne glede na to, ali gre za povezana zahtevka ali ne. V nasprotnem primeru bi bilo z vidika pravne varnosti preveč nejasno, kdaj se vrednosti seštevajo in kdaj ne. Podlage za tovrstno seštevanje ni ne v določbah 41. člena ZPP ne v določilu petega odstavka 367. člena istega zakona.

7. Poudariti je nadalje treba, da se pravno vprašanje, razvidno iz zgoraj povzete vsebine predloga, ki naj bi bilo pomembno v smislu prvega odstavka 367.a člena ZPP, nanaša (zgolj) na razloge sodišč nižjih stopenj o ugoditvi tožbenemu zahtevku iz tožbe (za prenehanje stvarne služnosti), pravnomočne odločitve o zavrnitvi tožbenega zahtevka iz nasprotne tožbe (za ugotovitev obstoja stvarne služnosti) pa predlagatelja (sploh) ne izpodbijata.

Glede na to, da toženca s predlogom izpodbijata izključno pravnomočno odločitev o tožbenem zahtevku iz tožbe, je torej relevantna vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe tista, ki je bila opredeljena za to tožbo, to je 1.500,00 EUR, kar ne presega praga iz četrtega odstavka 367. člena ZPP.

8. N edovolje

n predlog za dopustitev revizije ima lahko le enake posledice kot nedovoljena revizija, zato ga je Vrhovno sodišče zavrglo (primerjaj 377. člen ZPP).

Op. št. (1): Primerjaj Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-D); Ur. l. RS, št. 45/2008. Op. št. (2): Postopek dopuščene revizije je „

dvofazen “

. V tem primeru mora stranka najprej

(pri Vrhovnem sodišču RS) vložiti predlog za dopustitev revizije (367.b člen ZPP) in šele po (morebitni) dopustitvi samo revizijo.

Op. št. (3): P

rimerjaj A. Galič v L. Ude in drugi, Pravdni postopek: zakon s komentarjem, 2. knjiga, Uradni list RS, GV Založba, Ljubljana 2006, str. 173 do

178.

Op. št. (4): Primerjaj odločbe II Ips 111/2012 z dne 20. 2. 2014, II Ips 201/2012 z dne 13. 12. 2012, III Ips 130/2009 z dne 29. 5. 2012, III Ips 238/2008 z dne 2. 6. 2009 in II Ips 539/2007 z dne 10. 7. 2008 ter III DoR 36/2010 z dne 13. 7. 2010; primerjaj tudi A. Galič navedeno delo; po avtorjevem stališču je treba nasprotno tožbo glede vprašanj popolnosti vloge, navedbe vrednosti spornega predmeta in sodne takse šteti za samostojno tožbo .