Jedro

Na podlagi drugega odstavka 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ tudi za izvršilni postopek velja pravilo, da se pristojnost presodi na podlagi navedb v predlogu za izvršbo in na podlagi splošno znanih dejstev. Med slednje ni mogoče uvrstiti podatkov o stalnem prebivališču strank. Podatek iz centralnega registra prebivalstva o dolžnikovem stalnem bivališču, zato v sporu o pristojnosti ne more biti odločilen.

Izrek

Za odločanje v tej izvršilni zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Postojni.

Obrazložitev

Upnik je 31. decembra 2007 vložil zoper dolžnika predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine na Okrajno sodišče v Postojni in v predlogu, v katerem je navedel kot sredstvo izvršbe rubež dolžnikove plače, označil naslov dolžnikovega bivališča ... v Postojni. Vendar se je Okrajno sodišče v Postojni (očitno tudi po vpogledu podatkov v centralnem registru prebivalstva o dolžnikovem stalnem bivališču v Logatcu ...) s sklepom z dne 4. marca 2008, opr. št. 0452 I 1432/2007-3, izreklo za krajevno nepristojno in po pravnomočnosti sklepa zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Ljubljani (Centralni oddelek za verodostojno listino) kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču; sklicevalo se je na določbo 40.c člena Zakona o izvršbi in zavarovanju.

Okrajno sodišče v Ljubljani svoje pristojnosti ni sprejelo in je vrhovnemu sodišču predlagalo, da odloči o kompetenčnem sporu z obrazložitvijo, da je bil predlog za izvršbo vložen pred uveljavitvijo Pravilnika o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka in da se v takih primerih glede na določbo 65. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ-E (Uradni list RS, št. 115/2006) postopki nadaljujejo in dokončajo po določbah, ki so veljale do uveljavitve tega zakona. Zato naj bi bilo glede na dolžnikovo stalno bivališče v Logatcu in upoštevaje določbo 100. člena v zvezi s prvim odstavkom 128. člena ZIZ krajevno pristojno sodišče Okrajno sodišče na Vrhniki.

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Postojni.

Upnikov izvršilni predlog, vložen na Okrajno sodišče v Postojni, je prispel na to sodišče 31. decembra 2007, Centralni oddelek za izvršbo na podlagi verodostojne listine pri Okrajnem sodišču v Ljubljani pa je začel poslovati šele 1. januarja 2008. Zato v tej zadevi ne pride v poštev uporaba določbe prvega odstavka 40.c člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ; Uradni list RS, št. 51/98 do 93/2007) o izključni krajevni pristojnosti Okrajnega sodišča v Ljubljani za odločanje o predlogih za izvršbo na podlagi verodostojne listine (primerjaj še 4. člen in prvi odstavek 7. člena novele ZIZ-F v zvezi s 23. in 24. členom Pravilnika o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka, Uradni list RS, št. 121/2007).

Za izvršbo na plačo dolžnika (v izvršilnem predlogu navedeno sredstvo izvršbe) se praviloma uporabljajo določbe o izvršbi na denarno terjatev (prvi odstavek 128. člena ZIZ), za odločitev o predlogu za izvršbo na denarno terjatev pa je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno prebivališče oziroma začasno prebivališče, če stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji nima (prvi odstavek 100. člena ZIZ). Upnik je v predlogu za izvršbo navedel dolžnikovo stalno prebivališče na naslovu ... Postojna. Na podlagi drugega odstavka 17. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ tudi za izvršilni postopek velja pravilo, da se pristojnost presodi na podlagi navedb v predlogu za izvršbo in na podlagi splošno znanih dejstev. Med slednje ni mogoče uvrstiti podatkov o stalnem prebivališču strank. Sodiščem so ti podatki potrebni predvsem zaradi vročanja sodnih pisanj. Podatek iz centralnega registra prebivalstva o dolžnikovem stalnem bivališču, ki ga je Okrajno sodišče v Postojni pridobilo, zato v sporu o pristojnosti ne more biti odločilen. Sicer pa navedeni podatek ne pomeni, da je dolžnik dejansko imel stalno bivališče na tem naslovu (in ne na naslovu iz izvršilnega predloga), niti nujno, da je na tem naslovu prebival v času vložitve izvršilnega predloga. Če namreč med postopkom pride do spremembe okoliščin, na katere se opira pristojnost sodišča, se po določbi tretjega odstavka 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ take spremembe (praviloma) ne upoštevajo, zaradi česar ostane isto sodišče še naprej pristojno.

Vrhovno sodišče je zato na podlagi drugega odstavka 25. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ odločilo kot je to razvidno iz izreka sklepa.