Jedro

Ko je poseg v prostor, ki je predmet inšpekcijskega ukrepanja, definiran z drugimi podatki, da ni dvoma, za kateri objekt gre, izrek odločbe zaradi napačne navedbe parcelne številke ni toliko nejasen, da odločba ne bi mogla biti izvršljiva. Ker je bil poseg v prostor v odločbi dovolj natančno določen, je šlo pri napačni navedbi parcelne številke v inšpekcijski odločbi za očitno pomoto, ki jo je mogoče odpraviti z izdajo popravnega sklepa po določbi 223. člena ZUP.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Revident sam trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 16. 8. 2005, s katero je zavrnila tožnikovo pritožbo zoper sklep gradbenega inšpektorja Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območne enote Ljubljana z dne 17. 3. 2005. Z navedenim sklepom je gradbeni inšpektor na podlagi 223. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP odločil, da se v izreku in obrazložitvi odločbe urbanistične inšpektorice Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območne enote Ljubljana z dne 8. 5. 1998, pomotoma navedena parcelna številka 1 k.o. A nadomesti s pravilno parcelno številko 2 k.o. A. Prvostopenjski upravni organ je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedel, da je navedena inšpekcijska odločba vsebovala napačno navedbo parcelne številke zemljišča, na katerem je bil izveden nelegalni peskokop, ki je predmet inšpekcijskega postopka. Zato je bila parcelna številka popravljena s sklepom o popravi pomote. Po presoji sodišča prve stopnje je šlo dejansko le za pomoto pri navedbi parcelne številke.

2. Revident z revizijo (prej pritožbo) izpodbija sodbo sodišča prve stopnje zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zmotne uporabe materialnega prava ter nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja. Predlaga, da se reviziji (prej pritožbi) ugodi, tako da se odpravi odločba tožene stranke. Nasprotuje takšni popravi odločbe, saj gre za poseg v samo odločbo, zato navedenega ni mogoče šteti za popravo pisne napake. Upravni organ tožene stranke je izdal popravni sklep na podlagi vpogleda v naravoslovni atlas z dne 17. 3. 2005. Gre za dokaz, ki ga je upravni organ tožene stranke pridobil šele dne 17. 3. 2005, ko je bila odločba z dne 8. 5. 1998 že dokončna in pravnomočna. Takšen dokaz je novota v upravnem spisu, zato na njegovi podlagi ni mogoče izdati popravnega sklepa. S popravnim sklepom ni mogoče popraviti zmotno ali nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja. Drugostopenjski upravni organ bi moral ob reševanju pritožbe zoper sklep z dne 17. 3. 2005 ugotoviti, da je odločba z dne 8. 5. 1998 nična. Na podlagi 279. člena ZUP je nična odločba, ki je ni mogoče izvršiti. Predmet upravnega postopka je bila parc. št. 1 in ne 2. S tem, ko je organ spremenil parc. št. s popravnim sklepom, je s tem posegel v pravno situacijo, ki jo je ustvarila odločba (sodba Vrhovnega sodišča I Up 984/99 z dne 22. 10. 2003). Ker se popravni sklep nanaša na leto 1998, bi bilo treba upoštevati dokaze, ki se nahajajo že v samem upravnem spisu ter so bili zbrani do izdaje odločbe dne 8. 5. 1998. Priglaša stroške postopka.

3. Odgovori na revizijo (prej pritožbo) niso bili vloženi.

K 1. točki izreka:

4. Revizija ni utemeljena.

5. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je kot izredno pravno sredstvo v upravnem sporu uvedel tudi revizijo. Po določbi prvega odstavka 107. člena ZUS-1 Vrhovno sodišče odloča o pravnih sredstvih zoper izdane odločbe sodišča po določbah ZUS-1. Na podlagi drugega odstavka 107. člena ZUS-1 se pritožbe, vložene pred uveljavitvijo tega zakona, če ne izpolnjuje pogojev za pritožbo po tej določbi, štejejo za pravočasne in dovoljene revizije. Ker je pritožba zoper izpodbijano sodbo vložena pred 1. 1. 2007 in ne izpolnjuje pogojev za pritožbo po drugem odstavku 107. člena ZUS-1, se obravnava kot revizija. Sodba sodišča prve stopnje je v skladu z določbo drugega odstavka 107. člena ZUS-1 postala pravnomočna dne 1. 1. 2007. 6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po določbi prvega odstavka 85. člena ZUS-1 se lahko revizija vloži le zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pa pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem okviru je bil tudi izveden preizkus revizije v obravnavani zadevi.

7. Po določbi 223. člena ZUP sme organ, ki je izdal odločbo, vsak čas popraviti pomote v osebnih imenih ali številkah, pisne ali računske pomote ter druge očitne pomote v odločbi. Popravek pomote ima pravni učinek od dneva, od katerega ima pravni učinek popravljena odločba. Popravek odločbe, ki je za stranko neugodna pa učinkuje od dneva vročitve sklepa o popravku odločbe.

8. V obravnavani zadevi je sporno, ali je bil sklep o popravi pomote, katerega zakonitost je predmet presoje v tem upravnem sporu, utemeljeno izdan na podlagi citirane določbe ZUP zaradi poprave pomote.

9. Tudi po presoji Vrhovnega sodišča je bilo mogoče v obravnavani zadevi popraviti napačno navedeno parcelno številko v inšpekcijski odločbi s popravnim sklepom na podlagi določbe 223. člena ZUP, saj je šlo pri napačni navedbi parcelne številke po podatkih predloženih spisov za očitno pomoto. V primeru, ko je poseg v prostor, ki je predmet inšpekcijskega ukrepanja, definiran z drugimi podatki, da ni dvoma, za kateri objekt gre, izrek odločbe zaradi napačne navedbe parcelne številke ni toliko nejasen, da odločba ne bi mogla biti izvršljiva. Ker je bil v obravnavani zadevi znan investitor posega v prostor (peskokopa), in je bil peskokop dovolj natančno označen v odločbi, da ni bilo nobenega dvoma, za kateri peskokop gre, je pri napačni navedbi parcelne številke v inšpekcijski odločbi šlo za očitno pomoto, ki jo je mogoče odpraviti z izdajo popravnega sklepa po določbi 223. člena ZUP. Enako je presodilo Vrhovno sodišče tudi v zadevi I Up 501/2002. Zato revizijski ugovori o ničnosti inšpekcijske odločbe v tej zadevi niso utemeljeni in ne morejo vplivati na drugačno odločitev Vrhovnega sodišča. 10. Ker niso bili podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno na podlagi 92. člena ZUS-1. K 2. točki izreka

11. Ker revident z revizijo ni uspel, trpi sam svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).