Jedro

Če obsojeni izvedbe dokaza ni predlagal, sodišče z neizvedbo tega dokaza ni kršilo pravice do obrambe.

Izrek

Zahteva zagovornika obsojenega F.Š. za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obsojenec je dolžan plačati kot strošek nastal s tem izrednim pravnim sredstvom na 200.000 (dvesto tisoč) SIT odmerjeno povprečnino.

Obrazložitev

I. Okrajno sodišče v Murski Soboti je obs. F.Š. in obs. K.Š. spoznalo za kriva kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po 1. odstavku 145. člena KZ. Obema obsojencema je izreklo denarni kazni, vsakemu v znesku 180.000 SIT; v plačilo jima je naložilo tudi stroške kazenskega postopka ter povprečnino. Višje sodišče v Mariboru je pritožbi zagovornikov obeh obsojencev zavrnilo kot neutemeljeni ter sodbo sodišča prve stopnje potrdilo, obsojencema pa v plačilo naložilo stroške pritožbenega postopka.

II.Zoper navedeno pravnomočno sodbo je zagovornik obsojenega F.Š. dne 29.6.2000 vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, kot navaja, zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka in zaradi kršitve kazenskega zakona. V zahtevi navaja, da je sodišče prve stopnje na podlagi izpovedb prič - družinskih članov oškodovanca, zaključilo, da sta obsojenca storila kaznivo dejanje ogrožanja varnosti, te priče pa svojo ogroženost navezujejo na kazenski postopek, ki se zoper soobsojenega K.Š. zaradi kaznivega dejanja hude telesne poškodbe, ki naj bi ga storil 11.4.1999, vodi pred Okrožnim sodiščem v Murski Soboti. Oškodovanec si je navedeni dogodek izmislil in je kaznivo dejanje ogrožanja varnosti naznanil predvsem iz razloga, da upraviči subsidiarni pregon v zadevi ... V pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje je obramba to dejstvo nakazovala in predlagala vpogled v navedeni kazenski spis. Ker ne sodišče prve, ne sodišče druge stopnje nista vpogledali v ta kazenski spis, sta bistveno kršili določbe Zakona o kazenskem postopku, ker bi se s tem dokazom ugotovila izmišljena trditev oškodovanca in njegove družine o občutku ogroženosti. Ker oškodovancu ni bila izražena grožnja za njegovo življenje in telo, očitano kaznivo dejanje nima vseh znakov kaznivega dejanja po členu 145 KZ. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi, izpodbijano pravnomočno sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Vrhovni državni tožilec H.J. je v odgovoru na zahtevo, podanem skladno z določbo 1. odstavku 423. člena ZKP dne 19.7.2006, predlagal zavrnitev zahteve.

III.Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

IV.Glede na vsebino zahteve za varstvo zakonitosti sodišče uvodoma poudarja: - da je to izredno pravno sredstvo mogoče vložiti le iz razlogov navedenih v 1. do 3. točki 1. odstavku 420. člena ZKP in sicer: zaradi kršitve kazenskega zakona, zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka iz 1. odstavka 371. člena ZKP in zaradi drugih kršitev kazenskega postopka, če so te vplivale na zakonitost sodbe; v tem primeru mora vložnik zahteve izkazati ne le kršitev ampak njen vpliv na to, da je odločba nezakonita; - da je kot razlog za vložitev zahteve izrecno izključeno uveljavljanje zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (2. odstavek 420. člena ZKP), torej navajanje pomislekov, da odločilna dejstva, tako materialno kot procesno pravna relevantna dejstva, na katerih neposredno temelji uporaba materialnega ali procesnega zakona, niso bila pravilno ali v celoti ugotovljena; - da se pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti sodišče omeji samo na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se sklicuje vložnik v zahtevi (1. odstavek 424. člena ZKP) in katere mora vložnik konkretizirati in jih ne le poimensko navesti.

V.1. Navedbe zagovornika obsojenega F.Š. v zahtevi za varstvo zakonitosti, da sta sodišči prve in druge stopnje bistveno prekršili določbe Zakona o kazenskem postopku, s tem ko nista vpogledali v kazenski spis Okrožnega sodišča v Murski Soboti, kar je bilo predlagano v pritožbi, Vrhovno sodišče razume kot uveljavljanje kršitve obsojenčeve pravice do obrambe (2. odstavek 371. člena ZKP v zvezi s 3. točko 1. odstavka 420. člena ZKP).

V postopku pred sodiščem prve stopnje nobena od strank izvedbe dokaza z vpogledom v navedeni kazenski spis ni predlagala. Zagovornik obsojenega F.Š. izvedbe tega dokaza tudi v pritožbi ni predlagal. Izvedbo tega dokaza je v pritožbi predlagal zagovornik soobsojenega K.Š. Pritožbeno sodišče, ki je pritožbi zagovornikov obeh obsojencev zavrnilo kot neutemeljeni, je v svoji sodbi, navedeni dokazni predlog obravnavalo in ga zavrnilo z obrazložitvijo, da izvedba tega dokaza ne bi mogla privesti do drugačnih zaključkov, kot jih je v izpodbijani sodbi sprejelo sodišče prve stopnje.

Ker ne obsojeni F.Š., ne njegov zagovornik, izvedbe dokaza z vpogledom v kazenski spis Okrožnega sodišča v Murski Soboti nista predlagala ne v postopku pred sodiščem prve stopnje ne v pritožbi, so neutemeljene navedbe v zahtevi za varstvo zakonitosti, da je sodišče z neizvedbo tega dokaza obsojenemu F.Š. kršilo pravico do obrambe.

2. Kršitev kazenskega zakona zagovornik obs. F.Š. v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavlja z navedbo, da očitano "kaznivo dejanje nima vseh znakov kaznivega dejanja po čl. 145 KZ ter resna grožnja oškodovancu nikoli ni bila izražena, niti se je oškodovanec zaradi poslabšanja sluha, ni mogel zavedati". Po vsebini te navedbe v zahtevi za varstvo zakonitosti pomenijo nestrinjanje obsojenčevega zagovornika z dokazno oceno, ki sta jo v zvezi s kaznivim dejanjem ogrožanja varnosti v izpodbijani pravnomočni sodbi sprejeli sodišči prve in druge stopnje, predvsem glede ugotovitve, da sta obsojenca dne 5.7.2004 ogrozila varnost oškodovanca z resno grožnjo, da bosta napadla njegovo življenje s tem, ko sta mu zagrozila, da ga bosta ubila, ne pa kršitve kazenskega zakona. Zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.

VI.Ker Vrhovno sodišče ni ugotovilo kršitev zakona, ki jih je zahteva za varstvo zakonitosti uveljavljala, jo je kot neutemeljeno zavrnilo (425. člen ZKP).

VII.Stroški postopka v zvezi z zahtevo za varstvo zakonitosti: izrek o stroških postopka temelji na določilu 98. a člena ZKP v zvezi s 1. odstavkom 95. člena ZKP. Povprečnino je sodišče odmerilo ob upoštevanju trajanja in zamotanosti postopka s tem izrednim pravnim sredstvom ter obsojenčevih premoženjskih razmer (obsojenec je redno zaposlen, je lastnik nepremičnine ter je dolžan preživljati enega mladoletnega otroka).