Jedro

Navajanje sodišča prve stopnje, češ da naj bi se nasprotna udeleženka v odgovoru na predlog strinjala z okoliščino, da je za presojo višine odškodnine odločilen datum, ko naj bi pričel veljati Odlok, je brezpredmetno. Gre namreč za pravno (obarvano) vprašanje, kateri akt predstavlja razlog (podlago) spremembe statusa (namembnosti) predmetnih zemljišč (do katere je očitno prišlo zaradi predvidene gradnje cestne infrastrukture) oziroma kakšen je bil njihov status pred njegovim sprejemom. Hkrati zato ne drži, da naj bi bilo za višino odškodnine odločilno, kateri akt je predstavljal neposredno podlago (razlog) za njihovo kasnejšo razlastitev in kakšen je bil status zemljišč pred sprejemom takšnega akta.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločitev.

Obrazložitev

1. S sklepom z dne 8.9.2014 je sodišče prve stopnje odločilo: - da je dolžna nasprotna udeleženka predlagatelju v roku 15 dni za razlaščene nepremičnine parc. št. 731/5, 731/7 in 731/10 (vse k.o. x) izplačati odškodnino v znesku 234.409,65 EUR (1. točka izreka), - da je dolžna nasprotna udeleženka predlagatelju v roku 15 dni od prejema sklepa plačati stroške postopka v višini 707,96 EUR (2. točka izreka).

2. Zoper sklep sta se pritožila oba udeleženca.

3. Nasprotna udeleženka se pritožuje zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava ter pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje (oziroma naj samo odloči o predmetni zadevi). Stališče sodišča prve stopnje, da je za višino odškodnine odločilen status zemljišča pred sprejemom akta, ki je podlaga za razlastitev, naj bi bilo napačno. Sodna praksa je oblikovala stališče, da je pri določitvi odškodnine za razlaščeno zemljišče bistven namen, za katerega se je nepremičnina uporabljala do sprejetja planskega akta, s katerim je bil njen status zaradi predvidene gradnje infrastrukture spremenjen (sklicuje se na odločbe VSL II Cp 85/2013 in II Ips 120/2005 ter II Ips 574/2005). To naj bi potrdilo tudi pojasnilo Občine X z dne 13.10.2014, iz katerega izhaja, da so zemljišča, ki ležijo v območju, ki se ureja v skladu z Odlokom, postala stavbna zemljišča na podlagi Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine X za obdobje 1986-2000 za območje Občine X ter spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin družbenega plana Občine Kranj za obdobje 1986-1990 za območje Občine XF (dopolnitev 2002). V tem aktu so predmetna zemljišča opredeljena kot stavbna zemljišča z osnovno namensko rabo DC: območja državnih cest. Prostorski izvedbeni akt za predmetna zemljišča je odlok, ki je bil objavljen 22.7.2005. Z njegovim sprejetjem je bila omogočena gradnja na teh zemljiščih in opredeljena njihova podrobnejša namenska raba. To pomeni, da je do spremembe namembnosti zemljišč, ki se nahajajo v območju znotraj ureditvenega prostorskega akta, prišlo izključno zaradi gradnje državne ceste (kar izhaja tudi iz Potrdila o namenski rabi zemljišča na dan 21.7.2005, ki ga je izdala Občina X). Upoštevaje veljavne prostorske akte na predmetnih zemljiščih ni mogoča nobena druga gradnja, ampak zgolj državna cesta. Zemljišča so se v nezazidana stavbna zemljišča spremenila le zato, ker je lahko predmet razlastitve samo stavbno zemljišče, ki je bilo kot tako opredeljeno zaradi gradnje infrastrukture - cesta (sklicuje se na sklep VSL I Cp 238/2000). V konkretnem primeru je zato prostorski plan tisti, ki je odločilen za ugotovitev statusa zemljišč, ki so bila predmet razlastitve. Pri določitvi odškodnine za predmetna zemljišča je potrebno uporabiti potrdilo o namenski rabi zemljišča na dan 19.12.2002, iz katerega izhaja, da so bila predmetna zemljišča pred uveljavitvijo prostorskega akta, ki je podlaga za razlastitev, v prostorskih sestavinah planskih aktov Občine X opredeljena kot gozdna zemljišča (in so tudi v naravi gozd). Ker jih je potrebno vrednotiti kot gozdna zemljišča, je bila predlagatelju prisojena odškodnina, do katere ni upravičen (sklicuje se na 105. člen ZureP-1). Cenilkino mnenje ni pravilno, saj je uporabila metodo primerljivih prodaj ter izbor primerljivih zemljišč, ki so po namenski rabi stavbna zemljišča in ne gozdna. Postaviti bi bilo potrebno sodnega izvedenca gozdarske stroke. Zaradi nestrinjanje z odločitvijo o glavni stvari se pritožnica pritožuje tudi zoper stroškovno odločitev.

4. Predlagatelj je v odgovoru predlagal zavrnitev pritožbe.

5. Predlagatelj se zoper sklep sodišča prve stopnje pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje (vse s stroškovno posledico). Navaja, da se sodišče prve stopnje kljub njegovim podanim pripombam za dopolnitev mnenja (cenitve) ni odločilo. Skliceval se je na Obvestilo o poskusnem izračunu vrednosti nepremičnin z dne 22.9.2010, iz katerega je razvidno, da je država za potrebe obdavčitve v letu 2010 predmetne nepremičnine ocenila v bistveno višji vrednosti. Ne strinja se z obrazložitvijo sodišča, da naj se informativni izračuni GURS pri določitvi ustrezne odškodnine ne bi mogli uporabiti. To naj bi bilo v nasprotju s 67. in 69. členom Ustave RS in določili ZureP-1. Izvedenka je v svojem poročilu navajala, da naj bi upoštevala tudi stanje nepremičnin v času uvedbe razlastitvenega postopka, a je iz vsebine njenega poročila razvidno, da je pri oceni njihove vrednosti uporabila podatke o izvršenih prodajah tudi v letih 2011, 2012 in 2013 (torej v letih po uvedbi razlastitvenega postopka), ko se je vrednost nepremičnin na trgu že nižala. Vendar pa tega dejstva pri določitvi vrednosti razlaščenih nepremičnin ni upoštevala. Prav tako ni upoštevala prodajne tržne vrednosti ostalih primerljivih nepremičnin, ki so bile prodane po bistveno višji ceni (omenja nepremičnino parc. št. 702 k.o. x). Sodišče ni pojasnilo, od kod mu potrebna znanja za to, da se za dopolnitev mnenja na podlagi prejetih pripomb ni odločilo. Poudarja tudi, da je od odmerjene odškodnine zahteval plačilo zakonskih zamudnih obresti, a je sodišče prve stopnje to njegovo zahtevo opredeljeno na naroku dne 13.5.2013 povsem spregledalo.

6. Nasprotna udeleženka na pritožbo ni odgovorila.

7. Pritožbi sta utemeljeni.

8. Stališče sodne prakse je, da je pri določitvi odškodnine za razlaščeno zemljišče bistven namen, za katerega se je to uporabljalo do sprejetja planskega akta, s katerim je bil njen status spremenjen zaradi predvidene gradnje infrastrukture. (1) V zvezi s tem je Vrhovno sodišče RS v svojem sklepu II Ips 555/2005 z dne 15.12.2005(2) opozorilo, da je z vidika (za določitev višine odškodnine) relevantnega statusa (razlaščenih) primaren (odločilen) pomen prostorskega plana, medtem ko naj bi bili prostorski izvedbeni načrti (lokacijski načrti) v tem oziru neodločilni (z njimi naj bi se zgolj izkazovala javna korist za razlastitev). Da bi v konkretnem primeru obstajale okoliščine za odstop od takšnega stališča, ni razvidno. Zaključku sodišča prve stopnje, češ da Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Kranj za obdobje 1986-2000 za območje Občine X ter spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin družbenega plana Občine Y za obdobje 1986-1990 za območje Občine X, dopolnitev 2002(3)(v nadaljevanju planski akt) predstavlja le „temeljna izhodišča integralnega usmerjanja razvoja, analizo obstoječega stanja zasnove za urbanistično in krajinsko osnovo ter opredelitve za uresničevanje zasnov“(4) ni moč slediti. Da ne gre zgolj za „programski“ akt, kot poskuša to prikazati sodišče prve stopnje, izhaja iz samega Odloka o lokacijskem načrtu za območje urejanja z oznako L5/1–glavna cesta GII-104 Y–Moste (odsek ob letališču), (5) ki kot podlago za svoj sprejem v 1. členu primarno omenja prej omenjeni planski akt, na katerega se sklicuje tudi v nadaljnjih členih.

9. Še bolj pomembno pa je, da je bil (očitno) prav ta planski akt (zaradi predvidene gradnje cestne infrastrukture)(6) podlaga za spremembo statusa predmetnih nepremičnin, kar je razvidno iz Potrdila o namenski rabi zemljišča (stanje na dan 20.7.2005) Občine X z dne 9.4.2014 (l. št. 104-105). Za predmetne tri parcele je namreč v točki 3 (podatki o namenski rabi prostora) navedeno, da so v prostorskih aktih opredeljene kot nezazidana stavbna zemljišča (DC – območje državnih cest), hkrati pa tudi, da je njihova namenska raba določena v prostorskih sestavinah dolgoročnega in družbenega plana občine (Uradni vestnik Občine X, št. 6/02, popravek 3/03 in 3/04). V skladu s tem se pokažejo pritožbene navedbe nasprotne udeleženke o tem, da je potrebno pri določitvi odškodnine, do katere je za razlaščene nepremičnine upravičen predlagatelj, upoštevati njihov status (namensko rabo) pred sprejetjem planskega akta, (7) kot utemeljene. Iz tega razloga je bilo potrebno pritožbama ugoditi, (8) izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP(9) v zvezi s 37. členom ZNP(10)). V novem postopku naj sodišče prve stopnje ugotavlja, kakšen je bil status (namembnost) razlaščenih nepremičnin pred sprejetjem oziroma uveljavitvijo planskega akta (prostorskega plana), glede na te ugotovitve pa nato ponovno odloči o višini odškodnine. Opredeli naj se tudi do predlagateljevega zahtevka na plačilo zakonskih zamudnih obresti, ki ga je (kot je razvidno iz zapisnika) postavil na naroku dne 13.5.2013. 9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka (ki temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP) je pridržana za končno odločbo.

(1) Glej npr. sklepe II Ips 589/1999 z dne 8.6.2000, VSL II Cp 85/2013 z dne 25.3.2013 in I Cp 238/2000 z dne 25.10.2000. (2) Sklicujoč se na določbe 2. in 55. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/1997, s kasnejšimi spremembami, ZSZ).

(3) Uradni vestnik Občine X, št. 6/02

(4) In da kot tak ne predstavlja akta, ki je podlaga za razlastitev.

(5). V nadaljevanju Odlok.

(6) Glej npr. tudi točko 5.11.1 planskega akta (cestni promet)

(7) Navajanje sodišča prve stopnje, češ da naj bi se nasprotna udeleženka v odgovoru na predlog strinjala z okoliščino, da je za presojo višine odškodnine odločilen datum, ko naj bi pričel veljati Odlok, je brezpredmetno. Gre namreč za pravno (obarvano) vprašanje, kateri akt predstavlja razlog (podlago) spremembe statusa (namembnosti) predmetnih zemljišč (do katere je očitno prišlo zaradi predvidene gradnje cestne infrastrukture) oziroma kakšen je bil njihov status pred njegovim sprejemom. Hkrati zato ne drži, da naj bi bilo za višino odškodnine odločilno, kateri akt je predstavljal neposredno podlago (razlog) za njihovo kasnejšo razlastitev in kakšen je bil status zemljišč pred sprejemom takšnega akta.

(8) Pritožbeno sodišče pa se do pritožbenih navedb predlagatelja ni posebej opredeljevalo.

(9) Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami

(10) Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list SRS, št. 30/1986, s kasnejšimi spremembami