Jedro

Ker zastavni upnik v izvršilnem postopku nima položaja stranke postopka, mu sodišče tudi ni bilo dolžno vročati cenitve, saj zoper njo nima upravičenja do podaje pripomb oziroma ugovarjanja.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tržna vrednost nepremičnin parc. št. 426/2, 426/3, 426/4, 428 in 426/5, vse k.o. V. na dan 31.12.2008 znašala 170.250,00 EUR.

Zoper sklep se pritožuje zastavni upnik, D.V. Navaja, da je sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnin napačen, ker temelji na napačno ugotovljenem dejanskem stanju. Skupaj z dolžnikom je v septembru 2004 naročil cenitev tržne vrednosti istih nepremičnin pri zapriseženem sodnem cenilcu za gradbeništvo N.B. Ta je takrat ocenil njihovo tržno vrednost na približno 500.000,00 EUR. Dvom v pravilnost cenitve izvedenca D.Č. se poraja tudi zato, ker se tržne razmere od leta 2004 niso drastično spremenile. Pred prejemom izpodbijanega sklepa ni bil seznanjen s cenitvijo, zato se do nje ni mogel opredeliti in zahtevati drugega cenilca. Pritožbenemu sodišču predlaga razveljavitev napadenega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje, ki naj na novo ugotovi vrednost nepremičnin.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbene navedbe, da se poraja resen dvom v pravilnost cenitve, ki je bila podlaga izpodbijanemu sklepu, ker je cenilec N.B. v letu 2004 ocenil tržno vrednost nepremičnin na približno 500.000,00 EUR in se tržne razmere v treh letih tudi niso drastično spremenile, so zgolj pavšalne in ne morejo vzbuditi dvoma v pravilnost cenitve izvedenca D.Č., na podlagi katere je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani sklep, kot to določa 2. odstavek 178. člena ZIZ v zvezi z 1. odstavkom 179. člena ZIZ. Pritožnik svojih trditev z ničemer dokazno ne podpre, niti konkretno ne navaja, zakaj naj bi bila cenitev v postopku postavljenega izvedenca nepravilna. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje pojasnilo, da je to cenitev upoštevalo zato, ker zoper njo ni nihče ugovarjal, samo pa tudi ni imelo razlogov da bi v cenitev podvomilo. Ker zastavni upnik v izvršilnem postopku nima položaja stranke postopka (primerjaj 4. točko 16. člena ZIZ), mu sodišče tudi ni bilo dolžno vročati cenitve, saj zoper njo nima upravičenja do podaje pripomb oziroma ugovarjanja. To pravico imata le stranki postopka, zastavni upnik pa ima status udeleženca postopka (primerjaj 5. točko 16. člena ZIZ, 172. člen in 2. odstavek 179. člena ZIZ). Zakon mu res daje pravico do procesnega dejanja - vložitve pritožbe - zoper sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnine, ki pa kot izhaja iz zgoraj navedenih razlogov, ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je na podlagi povedanega pritožbo zastavnega upnika zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 15. členom ZIZ).