Jedro

Nasprotni udeleženec opozarja, da neizvajanje stikov otroka s staršem, pri katerem otrok ne živi, ogroža otrokov zdrav celosten razvoj in lahko pride do odtujitve, vendar v konkretnem primeru ne gre za tak primer oziroma neizvajanje stikov, saj se stiki izvajajo in tudi postopno širijo.

Poročilo CSD, katerega namen je razjasnitev določenih dejanskih vprašanj, ima bistvene značilnosti in strukturo izvedenskega mnenja: izvidu, to je ugotovitvam dejstev, sledi mnenje, katerega bistvo je ocena stališč stroke oziroma pravil znanosti. CSD v sporih iz razmerij med starši in otroki kot organ socialnega skrbstva nastopa kot specifičen pomočnik sodišča in z njim sodeluje v funkciji varstva javnega interesa. Z zbiranjem podatkov o osebnih in družinskih razmerah otrok in njihovih staršev opravlja naloge pomožnega preiskovalnega organa, hkrati pa ima poseben procesni položaj, ki je zaradi njegovega strokovnega znanja in izkušenj blizu položaju sodnega izvedenca.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Nasprotni udeleženec nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom spremenilo sklep Okrožnega sodišča v Novem mestu II N 174/2023 z dne 23. 9. 2024 v I. točki tako, da stiki nasprotnega udeleženca z mld. A. A. in mld. B. A. začasno potekajo: tako, da se naslednja dva stika izvedeta v prostorih Centra za socialno delo C., Enota D., v obsegu dveh ur na teden po vnaprejšnjem dogovoru med staršema, Centrom za socialno delo E., Enota G., in Centrom za socialno delo C., Enota D., pri čemer je strokovna služba Centra za socialno delo E., Enota G., prisotna le ob predaji na stik in ob predaji s stika, pri samem izvajanju stikov pa je prisotna in se vključuje, v kolikor strokovna služba oceni, da je to potrebno; da se po izvedenih dveh stikih stiki izvajajo tako, da je strokovna služba Centra za socialno delo E., Enota G., prisotna le pri predaji na stik in s stika na Centru za socialno delo C., Enota D., nasprotni udeleženec pa dvourni stik lahko izvede izven prostorov Centra za socialno delo C., Enota D.; enkrat tedensko preko video klica ob nedeljah od 17:00 do 17:30 ure (I. točka izreka). Stiki potekajo na način, da mld. A. A. in mld. B. A. na stik pripelje predlagateljica ali druga oseba, ki jo izbere predlagateljica, in ju prevzame po končanem stiku (II. točka izreka). Predlog nasprotnega udeleženca z dne 11. 11. 2024 je sodišče zavrnilo (III. točka izreka), za primer kršitve določenih stikov na podlagi začasne odredbe je kršitelju izreklo denarno kazen v višini 200,00 EUR, ki se bo izterjala po uradni dolžnosti na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni, hkrati bo sodišče v primeru kršitve izdalo nov sklep, s katerim bo izreklo novo, višjo kazen za primer ponovne kršitve (IV. točka izreka), pritožba zoper začasno odredbo ne zadrži izvršitve sklepa (V. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje nasprotni udeleženec iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da njegovemu predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi.

3. Nasprotni udeleženec navaja, da sklep temelji izključno na mnenju CSD z dne 25. 11. 2024, čeprav so v spisu tudi izvedensko mnenje sodnega izvedenca za psihiatrijo in poročila Univerzitetne psihiatrične klinike H., iz katerih izhaja, da ni zadržkov za razširjanje stikov. Poleg tega je nasprotni udeleženec predlagal izvedbo dokazov s svojim zaslišanjem in zaslišanjem prič, s katerimi je želel ovreči trditve CSD. Sodišče je vpogledalo izvedensko mnenje in poročila psihiatrične klinike, vendar jih v dokazni oceni ni upoštevalo. Do dokaznih predlogov za zaslišanje nasprotnega udeleženca in prič pa se sploh ni opredelilo. Storilo je absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). Tudi če se v postopkih za izdajo začasne odredbe odloča po standardu verjetnosti, to ne pomeni, da sodišču ni treba izvajati predlaganih dokazov in da ni treba dokazno oceniti vseh dokazov, ki so na razpolago, ter odločitve skrbno obrazložiti. Sodišče je očitno naredilo vnaprejšnjo dokazno oceno in se ni pustilo prepričati, da dejansko stanje ni takšno, kot izhaja iz mnenja CSD.

4. Nasprotni udeleženec je argumentirano sporočal svoje nestrinjanje z mnenjem CSD, bistveni del mnenja je z izvedenskim mnenjem psihiatrije celo izpodbil, preostalega pa bi lahko izpodbil s personalnimi dokazi. Sodišče zgolj nekritično povzema mnenje CSD.

5. Mnenja CSD, vključno z mnenjem CSD z dne 25. 11. 2024, nasprotujejo širitvi stikov na več kot dve uri tedensko s sklicevanjem na pomisleke v zvezi z očetovim zdravljenjem in abstiniranjem od prepovedanih substanc, čemur je sodišče nekritično sledilo. Nasprotni udeleženec poudarja, da je le krajše obdobje užival kokain, odvisnost je razvil decembra 2022, že maja 2023 se je vključil v zdravljenje odvisnosti, sprva ambulantno. Od oktobra 2023 do aprila 2024 je bil vključen v hospitalno zdravljenje odvisnosti, v nadaljevanju pa v ambulantno zdravljenje odvisnosti, popolnoma abstinira od avgusta 2023. Da je povsem urejen in da ne uživa kokaina in alkohola, je po osebnem pregledu ugotovil tudi sodni izvedenec. Prav tako je potrdil, da na strani nasprotnega udeleženca ni nobenih psihičnih posledic niti kakšne druge duševne bolezni ali psihopatologije. Podal je mnenje, da je nasprotni udeleženec zmožen izvajati stike z otrokoma daljši in krajši čas, podnevi in z nočitvami. Dokler abstinira, je sposoben sam izvajati stike z otrokoma. Da nasprotni udeleženec abstinira, pa je razvidno iz odgovorov psihiatrične klinike na poizvedbe sodišča.

6. Kot nadaljnji razlog za počasno širjenje stikov CSD navaja, da morata otroka ponotranjiti zaupanje v očeta, za kar je potreben čas in pridobivanje pozitivnih izkušenj. Sodišče mnenja ni kritično ocenilo in je prezrlo, da sta bila otroka na stikih sproščena, razigrana, zgovorna, da sta v komunikacijo z očetom vstopala samoiniciativno in mu zaupata ter se v njegovi družbi dobro počutita. Sodišče ugotavlja uspešnost stikov pod nadzorom, po drugi strani pa osebne stike še vedno močno omejuje. Razumljivo tudi ni stališče CSD, da naj bi bila v taki situaciji razširitev stikov v nasprotju s tretjim in četrtim odstavkom 7. člena Družinskega zakonika (DZ).

7. Mnenje CSD tudi zgolj pavšalno navaja, da sta otroka razvojno v zelo ranljivem obdobju in da je treba upoštevati tudi zdravstvene okoliščine. CSD na ta način arbitrarno izključuje strokovno uveljavljeno stališče, da so stiki z nerezidenčnim staršem otroku v korist, četudi je to otrok s posebnimi potrebami. CSD ne prepoznava, da otrokoma stres predstavlja tudi omejitev časa, ki ga preživita s svojim očetom, in da lahko do travmatiziranosti pride ravno zato, ker imata že eno leto in pol stike z očetom omejene na zgolj dve uri tedensko.

8. Nasprotni udeleženec je v svojih vlogah od marca 2024 dalje izčrpno utemeljil, da mnenje CSD sloni pretežno na enostranskih informacijah predlagateljice. Opozarjal je na pristranskost CSD, saj CSD ugotovitev o družini ne podaja na podlagi enakovredno opravljenih razgovorov z obema udeležencema. Tveganja, ki se navajajo glede družine nasprotnega udeleženca, niso oprta na nobena konkretna dejstva. Glede sorodstvene mreže nasprotnega udeleženca CSD nestrokovno in neetično izhaja iz predsodka, da je sorodstvena mreža do nasprotnega udeleženca kot očeta preveč zaščitniška. Če bi sodišče izvedlo predlagane dokaze, bi ugotovilo, da ni razlogov, da se stiki nasprotnega udeleženca z otrokoma ne bi nemudoma razširili.

9. Nestrokoven je očitek CSD, da nasprotni udeleženec s predlogom za razširitev stikov sledi le svojim potrebam. Celo sodni izvedenec za psihiatrijo poudarja, da nasprotnemu udeležencu stiske ali obremenitve ne predstavlja izvajanje stikov z otrokoma, pač pa omejitve njegovih stikov z otrokoma. Nasprotni udeleženec opozarja tudi na ustavnosodno prakso, po kateri je država dolžna varovati starševstvo. Gre za nedopusten poseg v pravice nasprotnega udeleženca, potek časa ima nepopravljive posledice za odnos med otrokom in staršem, s katerim otrok ne živi.

10. Sodišče je nasprotnemu udeležencu kršilo pravico do izjave v postopku, ko mu ni omogočilo primernega, vsaj 8-dnevnega roka za izjavo o mnenju CSD ter ni upoštevalo njegovih pripomb na delo CSD v konkretni zadevi. Sodišče tudi ni upoštevalo, da se mora ob izdajanju začasnih odredb slediti načelu najmilejšega ukrepa. Nadaljnja omejitev stikov v konkretni zadevi ni najmilejši ukrep, saj ogroženost otrok na način, da je potrebna tako radikalna omejitev stikov, ni prav z ničemer izkazana. Otroka sta ogrožena ravno zato, ker se s potekom časa in odraščanjem otrok brez vključenosti očeta krha njihova medsebojna vez. Neizvajanje stikov otroka s staršem, pri katerem otrok ne živi, ogroža otrokov zdrav celostni razvoj, lahko pride tudi do odtujitve. Sodišče je tudi prezrlo, da začasna odredba ne sme imeti prejudicialnega pomena za končno odločitev. Sodišče mora storiti vse, da do odtujitve ne bi prišlo.

Pritožba ni utemeljena.

11. Ureditvena začasna odredba je izjemen ukrep. Omejena je na nujne primere, ko je treba z vidika zagotavljanja otrokove koristi ukrepati že pred izdajo končne odločbe in z začasno odredbo zavarovati otrokov položaj. V skladu s 161. členom DZ izda sodišče začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. Otrokova ogroženost je podana, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju (drugi odstavek 157. člena DZ). Za izdajo začasne odredbe, kakršno je predlagal nasprotni udeleženec, bi torej moral z verjetnostjo izkazati nevarnost, da je takšna začasna odredba nujna zaradi konkretne ogroženosti mladoletnih otrok udeležencev.

12. Nasprotni udeleženec je v predlogu za izdajo začasne odredbe z dne 14. 12. 2024 predlagal, da se obseg stikov z otrokoma poveča, glede ogroženosti otrok pa je navedel le, da CSD ne pojasni, v čem naj bi bila korist otrok, da se izvajajo stiki na takšen način, da pa sta otroka ogrožena, kar z očetom že daljše obdobje nimata ustreznih stikov. Zgolj takšne navedbe za izkaz ogroženosti ob upoštevanju konkretnih okoliščin za izdajo predlagane začasne odredbe ne zadoščajo. V konkretni zadevi sodišče prve stopnje ni izdalo prve začasne odredbe, s katero bi omejilo stike nasprotnega udeleženca z mld. otrokoma, pač pa je ogroženost otrok ugotavljalo že predhodno. Pri tokratnem odločanju pa je ugotovilo, da bodo koristi otrok ogrožene, če ne bo izdana začasna odredba po uradni dolžnosti, s katero je dejansko stike razširilo (a ne v takem obsegu, kot je predlagal nasprotni udeleženec). Razširitev stikov je v korist otrok, kar izhaja tudi iz mnenja CSD, ki pa, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje in kot navaja tudi nasprotni udeleženec v pritožbi, ocenjuje, da je treba obseg stikov širiti postopoma. Temu je utemeljeno pritrdilo tudi sodišče prve stopnje. Izdaja začasne odredbe po uradni dolžnosti, s katero je sodišče prve stopnje razširilo oziroma spremenilo predhodne stike in drugačne pritožbene navedbe niso utemeljene, tako predstavlja samo naslednjo stopnjo pri urejanju in razširjanju stikov nasprotnega udeleženca z mld. otrokoma.

13. Glede na obrazloženo nasprotni udeleženec sodišču neutemeljeno očita absolutno bistveno kršitev določb postopka, ker ni izvedlo oziroma se ni opredelilo do dokaznih predlogov za zaslišanje nasprotnega udeleženca ter prič, saj nasprotni udeleženec ustreznih trditev v zvezi z ogroženostjo otrok ni podal. Neutemeljen je zato tudi očitek vnaprejšnje dokazne ocene.

7.Glede na to, da je sodišče prve stopnje z začasno odredbo, izdano po uradni dolžnosti, sledilo mnenju CSD o postopnem razširjanju stikov, so neutemeljeni tudi očitki, da v konkretni zadevi ne gre za najmilejši ukrep (ker ogroženost otrok ni izkazana na način, da bi bila potrebna tako radikalna omejitev stikov). Nasprotni udeleženec opozarja, da neizvajanje stikov otroka s staršem, pri katerem otrok ne živi, ogroža otrokov zdrav celosten razvoj in lahko pride do odtujitve, vendar v konkretnem primeru ne gre za tak primer oziroma neizvajanje stikov, saj se stiki izvajajo in tudi postopno širijo.

8.Poročilo CSD, katerega namen je razjasnitev določenih dejanskih vprašanj, ima bistvene značilnosti in strukturo izvedenskega mnenja: izvidu, to je ugotovitvam dejstev, sledi mnenje, katerega bistvo je ocena stališč stroke oziroma pravil znanosti. CSD v sporih iz razmerij med starši in otroki kot organ socialnega skrbstva nastopa kot specifičen pomočnik sodišča in z njim sodeluje v funkciji varstva javnega interesa. Z zbiranjem podatkov o osebnih in družinskih razmerah otrok in njihovih staršev opravlja naloge pomožnega preiskovalnega organa, hkrati pa ima poseben procesni položaj, ki je zaradi njegovega strokovnega znanja in izkušenj blizu položaju sodnega izvedenca.

9.V spisu se res nahajajo tudi izvedensko mnenje sodnega izvedenca za psihiatrijo in poročila Univerzitetne psihiatrične klinike H., vendar nasprotni udeleženec povzema samo del izvedenskega mnenja in neutemeljeno navaja, da je sodišče le nekritično sledilo pomislekom CSD glede očetovega zdravljenja in abstiniranja od prepovedanih substanc. Izvedenec je ocenil, da je bil nasprotni udeleženec (v času pregleda) urejen in ni užival kokaina in alkohola, ni ugotovil psihičnih posledic oziroma vpliva odvisnosti na njegov odnos do otrok niti druge duševne bolezni ali psihopatologije. Navedel je, da je zmožen izvajati stike z otrokoma daljši in krajši čas, podnevi in z nočitvami, dokler nasprotni udeleženec abstinira. Vendar pa je hkrati navedel tudi, da načrt postopnega širjenja stikov, ki ga je začrtal družinski tim na pristojnem CSD, predstavlja najboljšo rešitev.

10.Izvedenec je ocenil samo nasprotnega udeleženca in njegove sposobnosti za izvajanje stikov, njegova naloga pa sicer ni bila ocenjevati, ali sta otroka ogrožena. Kot je sodišče prve stopnje navedlo tudi že v predhodnem sklepu z dne 23. 9. 2024, je izvedenec presojal razloge na strani nasprotnega udeleženca. Sodišče pa mora upoštevati korist otroka (in njegovo ogroženost). Iz podatkov spisa izhaja, da otroka, odkar je življenjska skupnost nasprotnega udeleženca s predlagateljico razpadla, nista bila nikoli sama z očetom, zato je sodišče predhodno utemeljeno že določene stike spremenilo na način, da sta bila sprva z očetom brez prisotnosti mame, pod nadzorom strokovne osebe CSD. Glede na to, da so takšni stiki potekali brez težav, pa je z izpodbijanim sklepom utemeljeno odločilo, da v naslednji fazi stiki potekajo tako, da je strokovna služba CSD navzoča le ob predaji na stik in ob predaji s stika, pri samem izvajanju stikov pa je prisotna in se vključuje le, v kolikor oceni, da je to potrebno, pri čemer najprej stiki potekajo na Centru za socialno delo C., Enota D., po dveh izvedenih stikih pa lahko stiki potekajo izven prostorov CSD, strokovna služba pa je prisotna le pri predaji na stik in s stika.

11.Ni torej pomembno le, da je nasprotni udeleženec sposoben sam izvajati stike z otrokoma, če abstinira, pač je odločilno tudi, kaj neomejeni stiki oziroma stiki, kakršne je predlagal nasprotni udeleženec, pomenijo za otroka. Pri tem pa, kot je bilo že navedeno, nasprotni udeleženec ni izkazal, da bosta otroka, če ne bo takoj več stikov, kot jih je določilo sodišče prve stopnje z začasno odredbo po uradni dolžnosti, ogrožena. Sodišče prve stopnje je tako utemeljeno sledilo mnenju CSD o postopni širitvi stikov, njegovi razlogi so pravilni in se sodišče druge stopnje nanje, v izogib ponavljanju, sklicuje, drugačne pritožbene navedbe pa niso utemeljene.

12.Dejstvo, da sta otroka na stikih sproščena, razigrana in zgovorna, da očetu zaupata in se v njegovi družbi dobro počutita, še ne pomeni, da se lahko stiki takoj razširijo na obseg, ki ga je v svojem predlogu predlagal nasprotni udeleženec, zato neutemeljeno navaja tudi, da ni razumljivo stališče CSD v zvezi s tretjim in četrtim odstavkom 7. člena DZ. Tudi ni res, da mnenje CSD le pavšalno navaja, da sta otroka v razvojno zelo ranljivem obdobju in da je treba upoštevati tudi zdravstvene okoliščine. Stiki so otroku res v korist tudi, če je otrok s posebnimi potrebami, vendar stiki v konkretnem primeru potekajo. Tudi sam nasprotni udeleženec priznava, da je treba za mld. A. A. spremembe skrbno načrtovati. Navaja sicer tudi, da to ne pomeni, da niso možne razširitve stikov, vendar se stiki postopno razširjajo (glede samostojnosti, nato tudi glede časa).

13.Že navedeni razlogi zadoščajo za utemeljenost odločitve sodišča prve stopnje glede obsega stikov mladoletnih otrok z nasprotnim udeležencem, zato s strani sodišča prve stopnje ugotovljena tveganja v domačem okolju očeta niso odločilna, odločilni pa zato tudi niso očitki o tem, da se je CSD pretežno naslonil na enostranske informacije predlagateljice. Posledično je neutemeljeno tudi zavzemanje za izvedbo dokazov, ki jih je v zvezi s tem predlagal nasprotni udeleženec.

14.Neutemeljeni so tudi nadaljnji očitki nasprotnega udeleženca glede ugotovitve sodišča, da s predlogom za širitev stikov sledi svojim potrebam, opozarjanje na ustavnosodno prakso ter trditve o nedopustnem posegu v pravice nasprotnega udeleženca. Gre namreč le za začasno ureditev, stiki med otrokoma in nasprotnim udeležencem pa potekajo in se širijo. Zato je neutemeljena tudi navedba, da bo potek časa imel nepopravljive posledice za odnos med otrokoma in nasprotnim udeležencem.

15.Glede na že obrazloženo je neutemeljena navedba, da ni razlogov, da se stiki nasprotnega udeleženca z otrokoma ne bi nemudoma razširili in prenesli v njegovo domače okolje ter izvajali v čim širšem obsegu. Sodišče utemeljeno stike širi postopno, tako tudi v izpodbijani začasni odredbi, ki, kot je bilo že navedeno, predstavlja samo naslednjo stopnjo v širjenju stikov.

16.Sodišče prve stopnje je nasprotnemu udeležencu določilo 3-dnevni rok za izjavo o mnenju CSD. Ker gre za odločanje o začasni odredbi, je neutemeljena tudi navedba nasprotnega udleženca, da mu je bila kršena pravica do izjave, ker mu ni bil omogočen vsaj 8-dnevni rok.

17.Glede na navedeno je torej sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje in ob ugotovljenem dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

-------------------------------

(1) Kot je razvidno iz podatkov spisa, je sodišče prve stopnje že po izdaji izpodbijanega sklepa v januarju 2025 stike nasprotnega udeleženca z mld. otrokoma še nadalje razširilo.

(2) Sodba VS RS II Ips 682/2007.

Zveza:

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 7, 7/3, 7/4, 157, 157/2, 161 Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 101

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.