Jedro

Glede na to, da je odpadla pravna podlaga (pravnomočna sodna odločba) za vsa izplačila na podlagi sodbe sodišča I Pd 1276/2014 v zvezi s sodbo pritožbenega sodišča Pdp 594/2015 je bila toženka s plačilom neupravičeno obogatena, pri čemer prvi odstavek 190. člena Obligacijskega zakonika določa, da kdor je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, je prejeto dolžan vrniti, če je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča v izpodbijanem delu.

II. Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo, s katero je razsodilo: "I. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni plačati znesek 13.506,41 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, in sicer od zneska 1.411,80 EUR od 5. 12. 2015 dalje do plačila, od zneska 2.354,38 EUR od 8. 12. 2015 dalje do plačila in od zneska 8.573,62 EUR od 10. 12. 2015 dalje do plačila.

II. Zavrne se tožbeni zahtevek za plačilo: -zneska 0,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 12. 2015 dalje do plačila, -zneska 599,02 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 1. 2015 dalje do plačila, -zakonskih zamudnih obresti od zneskov: 76,44 EUR, 0,51 EUR, 0,22 EUR, 0,36 EUR, 0,36 EUR, 56,33 EUR, 32,16 EUR, 23,11 EUR, 23,84 EUR, 1,93 EUR od 4. 12. 2015 dalje do plačila; od zneskov: 205,30 EUR, 2,35 EUR, 1,01 EUR, 1,68 EUR, 1,68 EUR, 260,24 EUR, 148,59 EUR, 106,78 EUR, 110,14 EUR, 8,90 EUR od 5. 12. 2015 dalje do plačila; od zneskov: 205,30 EUR, 205,30 EUR, 205,30 EUR, 2,35 EUR, 2,35 EUR, 2,35 EUR, 1,01 EUR, 1,01 EUR, 1,01 EUR, 1,68 EUR, 1,68 EUR, 1,68 EUR, 1,68 EUR, 1,68 EUR, 1,68 EUR, 260,24 EUR, 148,59 EUR, 260,24 EUR, 148,59 EUR, 260,24 EUR, 148,59 EUR, 106,78 EUR, 106,78 EUR, 106,78 EUR, 110,14 EUR, 110,14 EUR, 110,14 EUR od 8. 12. 2015 dalje do plačila; od zneskov: 5.133,76 EUR, 21,91 EUR, 9,40 EUR, 15,66 EUR, 2.426,65 EUR, 2.012,05 EUR, 106,78 EUR, 106,78 EUR, 106,78 EUR, 110,14 EUR, 110,14 EUR, 110,14 EUR od 10. 12. 2015 dalje do plačila.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške v znesku 1.149,79 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka dalje do plačila."

2. Tožena stranka vlaga pritožbo zoper sodbo v točkah I. in III. izreka sodbe, zaradi napačne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, nepravilne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka, ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne ter tožeči stranki naloži, da povrne stroške postopka toženi stranki, oziroma, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, tožeči stranki pa naloži, da povrne toženi stranki stroške celotnega postopka. Tožena stranka meni, da je izpodbijana sodba nepravilna in nezakonita, saj temelji na zaključku sodišča, da je toženka, ko je prejela od tožnice vtoževani znesek, že prejela revizijo tožnice zoper pravnomočno sodbo. Iz 13. točke izpodbijane sodbe izhaja, da naj bi v izpovedbah obe pravdni stranki potrdili, da naj bi toženka ob prejemu izplačil s strani tožnice v mesecu decembru 2015 že vedela, da je tožnica vložila revizijo zoper sodbo višjega sodišča. Toženka ni izpovedala, da bi za revizijo vedela že pred prejemom zneskov s strani tožnice. Sodišče napačno zaključuje, da naj bi bila revizija pooblaščencu tožene stranke vročena najkasneje meseca novembra 2015, zaradi česar je morala biti toženka z revizijo seznanjena že novembra 2015. Sodišče je spregledalo, da je tožnica ob vložitvi revizije (rok je bil 5. 11. 2015) morala plačati še sodno takso za revizijo, saj so sodne takse v sporih glede prenehanja delovnega razmerja oproščeni le delavci, ne pa delodajalci. Tožnica je prejela plačilni nalog za sodno takso, rok za plačilo pa je 15 dni, nato je lahko sodišče vročalo revizijo v odgovor toženi stranki. To pa traja dalj časa. Tožnica ni z gotovostjo dokazala, da naj bi toženka prejela revizijo še preden je tožnica plačala znesek, katerega vračilo sedaj vtožuje od toženke. Sodišče je napačno ugotovilo, da naj toženka ne bi bila v dobri veri, ko je prejela denarni znesek od tožnice, in bi se morala zavedati, da ga bo morala mogoče vrniti, in ga zato ne bi smela porabiti. Sredstva je porabila v dobri veri za nujno preživljanje, zaradi česar je tožbeni zahtevek neutemeljen. Tožena stranka priglaša pritožbene stroške postopka.

3. Tožnica podaja odgovor na pritožbo in v celoti prereka pritožbene navedbe tožene stranke ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zoper sodbo (izpodbijani del) kot neutemeljeno zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje, toženko pa zaveže k plačilu stroškov pritožbenega postopka. Dokazno breme za svoje trditve je izključno na stranki, ki jih zatrjuje. Ravno tako je na stranki, da predloži tiste dokaze, glede katerih meni, da bo z njimi uspela dokazati svoje trditve. V kolikor bi tožena stranka predložila listino, s katero zagotovo razpolaga, saj se je potrebno ob prejemu sodnega pisanja na poštno vročilnico podpisati, bi tožena stranka za svoje trditve to dokazovala z listino. Toženki mora biti navedeno povsem jasno, saj jo v zadevi zastopata kar dve odvetniški pisarni. Jasno je, zakaj toženka ni predložila listine. Ravno tako je jasno dejstvo, da sta pooblaščenca toženke revizijo prejela. Na reviziji je naveden datum 20. 10. 2015, ko je bila revizija oddana na sodišče. To je toženki jasno in ni jasno, iz katerega razloga toženka v pritožbi zatrjuje, da je rok za vložitev revizije potekel 5. 11. 2015. Stranka mora pravno sredstvo vložiti v roku. Na reviziji se nahaja tudi sprejemni žig sodne pisarne, kjer je naveden datum 21. 10. 2015. Ni jasno, od kod toženki ideja, da mora stranka, ki vlaga pravno sredstvo, čakati, da bo od sodišča prejela poziv za plačilo sodne takse. Sodna taksa se namreč lahko plača že ob vložitvi pravnega sredstva. Na prvi strani revizije, na kateri se nahaja tudi sprejemni sodni žig, je navedeno, da je taksa plačana in da je potrdilo o plačilu takse priloženo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev pravil postopka, pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo.

6. Sodišče prve stopnje izvedlo dokaze s prečitanjem listinske dokumentacije v spisu, ki so jo predložile tožnica in toženka ter tudi zaslišalo obe pravdni stranki. Sodišče ni zaslišalo priče A.A., ki naj bi izpovedal, da si je toženka od njega v času hude finančne stiske izposojala denar, ki mu ga je po prejemu denarnega zneska decembra 2015 vrnila, saj navedeno za rešitev obravnavane zadeve ni bilo relevantno. Sodišče tudi ni sledilo toženkinemu dokaznemu predlogu z vpogledom v spis sodišča I Pd 1247/2014, saj toženka ni navedla, katere listine naj sodišče vpogleda in katera pravno relevantna dejstva bi s temi listinami toženka dokazovala.

7. Tožnica je v obravnavanem sporu uveljavljala plačilo zneska v višini 14.105,83 EUR, ki ga je plačala na podlagi pravnomočne sodbe Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 594/2015 z dne 17. 9. 2015 in zahteve Inšpekcije za delo RS zaradi plačila neizplačane neto plače, obresti na neto plače in sodne stroške. Sodišče je odločilo, da je toženka dolžna tožnici v roku 15 dni plačati znesek 13.506,41 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 1.411,80 EUR od 5. 12. 2019 dalje do plačila, od zneska 2.354,38 EUR od 8. 12. 2015 dalje do plačila in od zneska 8.573,62 EUR od 10. 12. 2015 dalje do plačila. Višji tožbeni zahtevek je sodišče zavrnilo, kar je odločilo v točki II. izreka. Pravna podlaga za plačilo zneska je zaradi razveljavitve pravnomočne sodbe v zvezi z odpovedjo odpadla, saj je tožena stranka v postopku zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi (v konkretnem postopku: tožnica) v revizijskem postopku in posledično v ponovljenem postopku pred višjim sodiščem uspela.

8. Pritožba neutemeljeno navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje v 13. točki obrazložitve napačna, kar naj bi glede plačila izpovedali obe pravdni stranki, ter da naj bi toženka ob prejemu izplačil s strani tožnice v mesecu decembru 2015 že vedela, da je tožnica vložila revizijo zoper sodbo pritožbenega sodišča. Pritožbeno sodišče je prečitalo prepis zvočnega posnetka glavne obravnave z dne 10. 9. 2020 izpovedbo toženke in ugotovilo, da je dokazna ocena sodišča prve stopnje pravilna. Toženka je izpovedala, da je dobila denar decembra v večkratnih zneskih in da sta se z gospodom odvetnikom pogovarjala enkrat decembra o tem, da je vložena revizija ter da je zelo malo možnosti, da bi notarka uspela (list. št. 63b, stran 4). Glede na to, da je odpadla pravna podlaga (pravnomočna sodna odločba) za vsa izplačila na podlagi sodbe sodišča I Pd 1276/2014 v zvezi s sodbo pritožbenega sodišča Pdp 594/2015 je bila toženka s plačilom neupravičeno obogatena, pri čemer prvi odstavek 190. člena Obligacijskega zakonika določa, da kdor je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, je prejeto dolžan vrniti, če je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi.

9. Po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje je bila revizija toženkinemu pooblaščencu vročena že najkasneje v mesecu novembru 2015, torej je bila toženka z revizijo tudi seznanjena že novembra 2015, tako da so neutemeljene pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče upoštevati še rok za plačilo sodne takse za revizijo, saj mora stranka plačati takso za pravno sredstvo ob vložitvi pravnega sredstva. Tožnica v odgovoru na pritožbo tudi navaja, da je na reviziji naveden datum 20. 10. 2015, ko je bila revizija oddana na sodišče, ter da se na reviziji nahaja tudi sprejemni žig sodne pisarne z datumom 21. 10. 2015. Prav tako tožnica v odgovoru na pritožbo navaja, da je na prvi strani revizije, na kateri se nahaja tudi sprejemni sodni žig navedeno, da je taksa plačana, ter da je potrdilo o plačilu takse priloženo. Navedenega sodišče prve stopnje sicer v postopku ni ugotavljalo, pritožbeno sodišče pa to navaja zgolj iz razloga, ker toženka izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki je povsem pravilna in prepričljiva in jo je sodišče sprejelo po izvedbi zaslišanja tožene stranke. V kolikor bi tožena stranka želela karkoli drugega dokazovati, bi lahko predložila dokazila, iz katerih bi sodišče lahko povsem natančno ugotovilo prejem revizije v postopku zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi in posledično čas, ko se je toženka seznanila z vložitvijo revizije in posledično, da bo morda morala vrniti prejeti znesek. Toženka je sicer navajala, da naj sodišče vpogleda v spis I Pd 1247/2014, pri čemer pa toženka ni navedla, katere listine naj sodišče vpogleda in katera pravno relevantna dejstva bi s temi listinami dokazovala v tem postopku.

10. Sodišče je glede na navedeno pravilno odločilo tudi o stroških postopka, upoštevaje uspeh strank v postopku na podlagi drugega odstavka 154. člena in 155. člena ZPP. Tožnica je v postopku uspela 96 % s svojim tožbenim zahtevkom, posledično pa toženka s 4 %. Tako je tožnica upravičena do plačila stroškov postopka v višini 1.149,79 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka dalje do plačila.

11. Pritožbeno sodišče je odločilo, da toženka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, saj s pritožbo ni uspela. Odločitev o pritožbenih stroških postopka temelji na določilih 165. člena ZPP in 154. člena ZPP.