- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL Sodba I Cp 174/2019
ECLI:SI:VSLJ:2019:I.CP.174.2019 Civilni oddelek
Povzetek
- Pripoznava tožbenega zahtevka in skrajni časovni trenutek za pripoznavo.Ali je bila pripoznava tožbenega zahtevka dana pravočasno in ali je bila glavna obravnava opravljena?
- Bistvena kršitev določb pravdnega postopka.Ali je prišlo do bistvene kršitve določb pravdnega postopka pri izdaji sodbe na podlagi pripoznave?
- Nezmožnost plačila dolga kot pritožbeni razlog.Ali je nezmožnost takojšnjega plačila dolga pravno upošteven pritožbeni razlog?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
ZPP v prvem odstavku 316. člena konec glavne obravnave določa kot skrajni časovni trenutek, do katerega lahko tožena stranka pripozna tožbeni zahtevek. Sodišče prve stopnje je to določbo povzelo v obrazložitvi sodbe, s tem pa ni navedlo, da je v zadevi opravilo glavno obravnavo.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba na podlagi pripoznave sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
1. Z izpodbijano sodbo na podlagi pripoznave je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožena stranka dolžna v roku 15 dni plačati tožeči stranki na njen transakcijski račun znesek 6.978,11 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13.2.2018 dalje do plačila. Odločilo je tudi, da je tožena stranka dolžna v roku 15 dni tožeči stranki povrniti pravdne stroške v višini 333,47 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za plačilo do plačila.
2. Zoper to sodbo se je pritožila tožena stranka. Navaja, da prejema posojila od tožeče stranke ni nikdar v času sodnega postopka zanikala in je seveda svoj dolg pripoznala, vendar ne do konca glavne obravnave, kot je to navedeno v sodbi, saj glavne obravnave niti ni bilo. Ves čas trajanja sodnega postopka je izpostavljala dejstvo, da trenutno zaradi hude finančne krize nikakor ni sposobna vrniti dolžnega zneska v celoti. Prosi za obročno plačilo dolga.
3. Tožeča stranka je na pritožbo tožene stranke odgovorila in predlagala zavrnitev pritožbe.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Na podlagi določbe 3. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)1 je mogoče sodbo na podlagi pripoznave izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ali zaradi tega, ker je bila izjava o pripoznavi dana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače. 6. ZPP v 1. odstavku 316. člena konec glavne obravnave določa kot skrajni časovni trenutek, do katerega lahko tožena stranka pripozna tožbeni zahtevek. Sodišče prve stopnje je to določbo povzelo v obrazložitvi sodbe, s tem pa ni navedlo, da je v zadevi opravilo glavno obravnavo, kot to zmotno razume tožena stranka v pritožbi. Toženkina pripoznava tožbenega zahtevka je bila dana pravočasno, zato je sodišče prve stopnje posledično pravilno izdalo sodbo na podlagi pripoznave in kršitev v zvezi s tem ni podana. Nezmožnost takojšnjega plačila dolga ni pravno upošteven pritožbeni razlog, zato toženka z njim ne more uspeti.
7. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa tudi ne tisti, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo na podlagi pripoznave sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).
1 Ur. l. RS, št. 26/1999