Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Novela SZ (Ur.l. RS, št. 21/04) je v 125. členu predvidela, da imajo najemniki - prejšnji imetniki stanovanjske pravice - pravico do odkupa stanovanja, ki je bilo vrnjeno denacionalizacijskemu upravičencu, po treh modelih (3., 4. in 5. odstavek 125. člena SZ).
Tožeča stranka s predmetnim tožbenim zahtevkom uveljavlja varstvo domnevno kršene materialne pravice iz 5. odstavka SZ. Ustavno sodišče RS je z odločbo z dne 25.11.1999, št. U-I-268/96 (Ur.l. RS, št. 1/2000) razveljavilo 5. in 7. odstavek ter prvi stavek 8. odstavka
125. člena SZ. To ima v skladu s 44. členom Zakona o ustavnem sodišču (Ur.l. RS, št. 15/94) za posledico, da se razveljavljene določbe ne uporabljajo za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih še ni bilo pravnomočno odločeno.
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim sta tožnika zahtevala, da jima mora tožena stranka predložiti seznam zasedenih in nezasedenih stanovanj, katerih lastnik je, in jih ponuditi v odkup v skladu z določbami Stanovanjskega zakona. Odločilo je še, da morata tožnika toženi stranki povrniti 391.380,00 SIT pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2.2.2004. Proti sodbi se je pritožila tožeča stranka, ki uveljavlja pritožbena razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je tožeča stranka v predmetnem pravdnem postopku predložila listine, iz katerih nedvoumno izhaja, da je imela tožena stranka v času vložitve tožbe v lasti razpoložljiva stanovanja. Če bi sodišču prve stopnje sporočila pravilne podatke, ne bi prišlo do podaljševanja postopka in bi bilo v zadevi meritorno odločeno po takrat veljavnem 5. odstavku 125. člena Stanovanjskega zakona (Ur.l. RS/I, št. 18/91 - 69/03, SZ). Ker pa je ravnala v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja, je tožnikoma povzročila škodo.
Pritožba ni utemeljena.
Novela SZ (Ur.l. RS, št. 21/04) je v 125. členu predvidela, da imajo najemniki - prejšnji imetniki stanovanjske pravice - pravico do odkupa stanovanja, ki je bilo vrnjeno denacionalizacijskemu upravičencu, po treh modelih (3., 4. in 5. odstavek 125. člena SZ).
Tožeča stranka s predmetnim tožbenim zahtevkom uveljavlja varstvo domnevno kršene materialne pravice iz 5. odstavka SZ. Ustavno sodišče RS je z odločbo z dne 25.11.1999, št. U-I-268/96 (Ur.l. RS, št. 1/2000) razveljavilo 5. in 7. odstavek ter prvi stavek 8. odstavka
125. člena SZ. To ima v skladu s 44. členom Zakona o ustavnem sodišču (Ur.l. RS, št. 15/94) za posledico, da se razveljavljene določbe ne uporabljajo za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih še ni bilo pravnomočno odločeno. Ker je že v postopku na prvi stopnji pred zaključkom glavne obravnave odpadla pravna podlaga, na katero se je sklicevala tožeča stranka, je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek pravilno zavrnilo.
V pritožbi tožeča stranka sicer utemeljuje svoj zahtevek tudi z drugimi dejstvi, vendar pa bi takšna podlaga tožbenega zahtevka od sodišča prve stopnje terjala preizkus s stališča kvalifikacije odškodninske odgovornosti samo v primeru, če bi šlo za pravočasno spremembo tožbe (primerjaj 1. odstavek 184. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP).
Potem ko je preverilo še, da ni podana nobena po uradni dolžnosti upoštevna absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).