Jedro

Ničnost lahko uveljavlja kdor ima pravni interes, torej ugotovitveni interes za ničnostno tožbo in poleg tega še splošni pravovarstveni interes.

Tisti, na katerega pride poslovni delež (oziroma korporacijske pravice, ki so v njem vkorporirane) mora, da bi lahko vložil tožbo zaradi izpodbijanja sklepov skupščine, imeti položaj družbenika že v trenutku nastanka spora.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z uvodoma citirano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, ki se glasi: "Vsi sklepi skupščine A.M. d.o.o., B. 4, sprejeti na skupščini dne 19.12.2002 so nični, niso pravno veljavni in nimajo nobenih pravnih posledic. Sodišče po uradni dolžnosti vpiše v sodni register Okrožnega sodišča X ničnost sklepov, navedenih pod točko 1. Tožena stranka je dolžna povrniti tožniku vse pravdne stroške z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje odločbe dalje do plačila, vse v 15 dneh, da ne bo izvršbe." Zavrnilo je tudi podrjeni tožbeni zahtevek, ki se glasi: "Sklepi skupščine A.M. d.o.o., B. 4, X., sprejeti na skupščini dne 19.12.2002 pod točko 3, 4, 5 in 6, se razveljavijo. Sodišče po uradni dolžnosti vpiše v sodni register Okrožnega sodišča X razveljavitev sklepov navedenih pod točko 1 izreka sodbe. Tožena stranka je dolžna povrniti tožniku vse pravdne stroške z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje odločbe dalje do plačila, vse v 15 dneh, da ne bo izvršbe". Tožečo stranko je obsodilo, da toženi stranki povrne njene pravdne stroške v znesku 191.220,00 SIT z zamudnimi obrestmi.

Tožeča stranka je zoper sodbo vložila pravočasno pritožbo, uveljavljala je pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena ZPP in pritožbenemu sodišču predlagala, da ji ugodi, sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in mu zadevo vrne v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

Tožena stranka, ki je pritožbo prejela 23.3.2004, nanjo ni odgovorila.

O pritožbi zoper zavrnitev tožbenega zahtevka, s katerim tožeča stranka uveljavlja ničnost sklepov skupščine tožene stranke z dne

15.12.2002

Tožena stranka je družba z omejeno odgovornostjo. Za uveljavljanje ničnosti in izpodbojnosti sklepov skupščine družbe z omejeno odgovornostjo se smiselno uporabljajo določbe ZGD o delniški družbi (456. člena ZGD). Novela ZGD-F je s spremembo 360. člena opustila dosedanjo določbo, ki je izrecno določala aktivno legitimirane upravičence za uveljavljanje ničnosti sklepov skupščine. Zato velja splošno pravilo, da lahko ničnost uveljavlja, kdor ima pravni interes, torej ugotovitveni interes za ničnostno tožbo in poleg tega še splošni pravovarstveni interes. Družbenik družbe z omejeno odgovornostjo ima ugotovitveni interes že na podlagi samega temelja, torej obstoja korporacijskopravnega razmerja. Družbeniku družbe z omejeno odgovornostjo ugotovitvenega interesa ni treba posebej dokazovati.

Tožeča stranka je v tožbi zatrjevala, da je sama največji in večinski družbenik tožene stranke, kar naj bi bilo razvidno iz spisa Okrožnega sodišča X, opr. št. Pg 103/2001. Po oceni pritožbenega sodišča, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožeča stranka ni izkazala, da naj bi pred dnevom skupščine tožene stranke, katere ničnost uveljavlja, tožeča stranka pridobila status družbenika iz naslova prevzema deležev družbenikov A. d.o.o. in S. d.o.o. Posredno tej pravilni ugotovitvi pritrjuje tudi sama tožeča stranka v pritožbi, ko navaja, da bi moralo sodišče obravnavani spor prekiniti do zaključka gospodarskega spora, ki se vodi pred istim sodiščem in v katerem tožeča stranka izpodbija veljavnost pogodbe o prodaji in nakupu poslovnih deležev družbenikov A. d.o.o. in S. d.o.o. Ker tožeča stranka sodišču prve stopnje ni predložila nobenih dokazov o tem, da je veljavno in v skladu z določbami ZGD pred dnevom skupščine tožene stranke prevzela poslovni delež prej omenjenih družbenikov, ji sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi po oceni pritožbenega sodišča pravilno ni priznalo statusa družbenika v toženi stranki. S tem pa se izkaže, da je njeno stališče o tem, da je družbenik tožene stranke materialnopravno zmotno.

Pritožnica tudi neutemeljeno uveljavlja status družbenika v družbi z omejeno odgovornostjo na podlagi pravic v enotnem poslovnem deležu. Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje o tem, da posamezen imetnik enotnega poslovnega deleža nima statusa družbeniki in jih v izogib ponavljanju v celoti povzema. Imetniku pravic v enotnem poslovnem deležu sicer ne bi bilo mogoče odreči aktivne legitimacije za vložitev ničnostne tožbe, v kolikor bi v tožbi izkazal pravni interes, da uveljavlja ničnost sam. Izkazati bi moral, da mu je onemogočeno skupno uresničevanje pravic iz enotnega poslovnega deleža z drugimi imetniki (1. odstavek 415. člena ZGD) in zatrjevati, da so sprejeti sklepi skupščine vplivali na njegov pravni položaj v družbi. Tega pa v tožbi ni izkazal z relevantnimi trditvami. To pa pomeni, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožeča stranka ni izkazala aktivne legitimacije za uveljavljanje ničnosti sklepov skupščine. Druge pritožbene trditve, pa so posledično za odločitev v sporu nerelevantne.

O pritožbi zoper zavrnitev tožbenega zahtevka, s katerim tožeča stranka podrejeno uveljavlja razveljavitev sklepov skupščine Tožbo zaradi izpodbijanja sklepov skupščine lahko vloži le družbenik družbe z omejeno odgovornostjo (1. odstavek 366. člena v zvezi s 456. členom ZGD). Ker tožeča stranka, kot je bilo obrazloženo že zgoraj, ni izkazala, da je imela v trenutku nastanka spora status družbenika, torej, da je pridobiteljica poslovnega deleža (v smislu 1. odstavka

415. člena ZGD), je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da ni aktivno legitimirana za vložitev izpodbojne tožbe. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno uporabilo zakonsko besedilo 1. odstavka 415. člena ZGD, da imetniki enotnega poslovnega deleža uresničujejo svoje pravice skupno. Gre za posebno obliko enotnega sosporništva, ki se v teoriji imenuje nujno sosporništvo. Zato so le vsi upravičenci iz enotnega poslovnega deleža skupaj aktivno legitimirani za vložitev tožbe zaradi izpodbijanja sklepov skupščine.

Tudi v primeru, če se bo sodni postopek v zadevi, v kateri naj bi tožeča stranka uveljavljala pridobitev poslovnega deleža v družbi z omejeno odgovornostjo končal tako, da bo v sporu uspela, njena naknadna pridobitev poslovnega deleža na odločitev ne bo imela nobenega vpliva. Bistveno je namreč, da tožeča stranka ni bila imetnica poslovnega deleža v času izdaje skupščinskega sklepa. Tisti, na katerega preide poslovni delež (oziroma korporacijske pravice, ki so v njem inkorporirane) mora, da bi lahko vložil tožbo zaradi izpodbijanja sklepov skupščine, imeti položaj družbenika že v trenutku nastanak spora (366. člen ZGD).

Ker je pritožba tožeče stranke neutemeljena, sodišče prve stopnje pa tudi ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), materialno pravo pa je pravilno uporabilo, je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu 1. odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, sama nosi svoje pritožbene stroške.