Jedro

Položaj sodišča prve stopnje je pri odločanju o ugovoru zoper sklep o izdani začasni odredbi zelo podoben položaju pritožbenega sodišča, zato so razlogi, ki jih mora oblikovati v zvezi z odločitvijo o ugovoru zoper sklep o izdani začasni odredbi smiselno podobni standardom, ki veljajo za obrazložitev inštančnih sodišč. Vendar pa bi bilo sodišče prve stopnje dolžno v ugovornem postopku „dopolniti“ zelo pomanjkljivo obrazložitev glede verjetnosti terjatve v sklepu o izdani začasni odredbi.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek odločanja o ugovoru zoper sklep o izdani začasni odredbi.

II. O pritožbenih stroških bo odločeno v končni odločbi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor tožene stranke proti sklepu istega sodišča o izdani začasni odredbi z dne 6. 7. 2012 zavrnilo in sklep o izdani začasni odredbi v celoti ohranilo v veljavi (I. točka izreka). Sklenilo je, da bo o stroških postopka odločalo v postopku o glavni stvari (2. točka izreka).

2. Prvo in drugotožena stranka (dalje tožena stranka) sta se proti sklepu pravočasno pritožili iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. in 239. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Tožena stranka je sodišču druge stopnje predlagala, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovoru tožene stranke proti sklepu naslovnega sodišča opr. št. V Pg 522/2011 z dne 6. 7. 2012 ugodi, sklep razveljavi ter predlog za izdajo začasne odredbe zavrne in postopek zavarovanja ustavi, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Zahtevala je povrnitev pritožbenih stroškov skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka paricijskega roka dalje do plačila.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in sodišču druge stopnje predlagala, da neutemeljeno pritožbo zavrne in izpodbijani sklep potrdi. Zahtevala je povrnitev stroškov postopka z odgovorom na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje se pri sklicevanju na postopkovna določila ZPP, ki jih je treba uporabiti na podlagi določila 15. in 239. člena ZIZ v nadaljevanju obrazložitve ne sklicuje več na uporabo teh določil ZIZ, čeprav jih je na podlagi navedenih določil ZIZ uporabilo.

O absolutnih bistvenih postopkovnih kršitvah postopka po 8. in 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP

6. Tožena stranka s pritožbo najprej uveljavlja bistveni postopkovni kršitvi določb postopka zavarovanja in sicer 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Zato je sodišče druge stopnje najprej v okviru pritožbenih navedb preizkusilo obstoj zatrjevanih kršitev. Tožena stranka je kot bistveno postopkovno kršitev uveljavljala neupoštevanje njenih ugovornih navedb v smislu njihove pomanjkljive dokazne ocene in s tem podane kršitve 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

Sodišče prve stopnje je po predlogu tožeče stranke za izdajo začasne odredbe, ki je bil vložen med tekom pravdnega postopka, najprej izdalo sklep o začasni odredbi, s katerim je prepovedalo toženi stranki razpolaganje in obremenitev vrednostnih papirjev, ter prepoved in obremenitve njenih nepremičnin. Tožeča stranka je predlagala začasno odredbo v zavarovanje denarne terjatve v skladu z določilom 270. člena ZIZ.

Sodišče izda to vrsto začasne odredbe, če izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala (verjetnost terjatve). Upnik pa mora verjetno izkazati tudi nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (aktivno dolžnikovo ravnanje). Upnik je razbremenjen dokazovanja nevarnosti, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo.

V okviru 270. člena ZIZ bi sodišče prve stopnje moralo v razlogih izpodbijanega sklepa (primerjaj tudi 5. točko obrazložitve sklepa o izdaji začasne odredbe, list. št. 190) razloge za svojo odločitev oblikovati do stopnje verjetnosti terjatve (več razlogov za odločitev kot proti), tako, da bi na podlagi trditev in predloženih dokazov tožeče stranke v tožbi (redna št. 1, list. št. 1 do 43) in v pripravljalni vlogi (redna št. 12, od list. št. 78 do 135, 58 strani) ter ugovora tožene stranke in odgovora na ugovor, izdelalo dokazno oceno, ki bi omogočala njen preizkus. Izpodbijani sklep bi moral biti obrazložen, v okviru kriterijev kot veljajo za postopke zavarovanja, v skladu z določili 331., 332. in 324. člena ZPP.

7. Tožeča stranka je namreč zatrjevala, da njena terjatev proti toženi stranki predstavlja plačilo odškodnine iz naslova nepogodbene odškodninske odgovornosti na podlagi 547. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), ki temelji na odgovornosti obvladujoče družbe in njenih zakonskih zastopnikov in po višini predstavlja nadomestitev prikrajšanja zaradi škodljivega vpliva na odvisno družbo, to je tožečo stranko. V sklepu o izdani začasni odredbi je sodišče prve stopnje glede verjetnosti terjatve v obrazložitvi zmoglo oblikovati razloge le do te mere, da se je v celoti strinjalo s trditvami in obrazložitvijo tožeče stranke ter se sklicevalo na listine in dokaze, ki jih je tožeča stranka predložila v tožbi (dve povedi v 5. točki obrazložitve).

8. Glede obrazložitve drugega pogoja, ki mora biti podan, kadar sodišče ugodi predlogu za izdajo začasne odredbe, to je v zvezi z obstojem nevarnosti, pa je sodišče prve stopnje zmoglo napisati malenkost več razlogov, ko je obrazložilo, da je tožena stranka odtujevala svoje premoženje tako, da ga je neodplačno prenesla na svojo ženo A., pri tem pa ni pridobila ustrezne protivrednosti, ki jo je tožeča stranka ocenila na približno 1.000.000,00 EUR. Hkrati je v 9. točki obrazložitve obrazložilo, da tožena stranka z izdajo začasne odredbe ne bo pretrpela škode, saj bo lahko uresničevala nekatere temeljne članske oziroma upravljalske pravice.

9. Položaj sodišča prve stopnje je pri odločanju o ugovoru zoper sklep o izdani začasni odredbi zelo podoben položaju pritožbenega sodišča, zato so razlogi, ki jih mora oblikovati v zvezi z odločitvijo o ugovoru zoper sklep o izdani začasni odredbi smiselno podobni standardom, ki veljajo za obrazložitev inštančnih sodišč. (1) Vendar pa bi bilo sodišče prve stopnje dolžno v ugovornem postopku „dopolniti“ zelo pomanjkljivo obrazložitev glede verjetnosti terjatve v sklepu o izdani začasni odredbi. Sodišče prve stopnje bi moralo odgovoriti na ugovorne navedbe tako glede ugovora tožene stranke glede pomanjkanja verjetnosti obstoja terjatve in nevarnosti, da bo zaradi ravnanja tožene stranke uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.

10. Glede verjetnosti terjatve je namreč tožeča stranka v III tožbenih navedb pojasnila, kakšna je bila lastniška struktura tožeče stranke in njenih obvladujočih družb v obdobju sklepanja škodljivih pravnih poslov v letih 2008 in 2009 (do odstopa direktorja P. d.d., tožene stranke B., dne 23. 7. 2009). S pojasnjevano lastniško strukturo je tožeča stranka zatrjevala, da je šlo dejansko za večstopenjski koncern, ki ga je preko tožene stranke A.P. obvladoval B.. V točki 6 tožbenih navedb je bila zatrjevana odškodninska odgovornost obvladujoče družbe in kot pravna podlaga navedena določba prvega odstavka 545. člena ZGD-1 in zatrjevani škodljivi pravni posli, ki naj bi jih tožena stranka storila v škodo tožeče stranke, pri tem pa te škode, ki se nanaša na prikrajšanje odvisne družbe ni nadomestila. V 8. točki tožbenih navedb je bila zatrjevana vzročna zveza med ravnanjem tožene stranke in nastalo škodo, ki se je izražala v sklenitvi škodljivih pravnih poslov (natančno opredeljenih v točki 9 tožbenih navedb, to so bile pogodbe o posojilu, sklenjene med tožečo stranko in družbama I. d.d. ter tožečo stranko in družbo C. (primerjaj trditve tožeče stranke od točke 9, list. št. 15 do list. št. 32).

Po odgovoru na tožbo (redna št. 8, od list. št. 58 do 74, 17 list. strani) se je tožena stranka upirala trditvam tožene stranke in zatrjevala razloge za nesklepčnost tožbe, neuporabnost ugotovitev revizije, ugovarjala svoji pasivni legitimaciji, skrbnosti in odgovornosti uprave tožeče stranke po 263. členu ZGD-1 (vpliv na zatrjevano vzročno zvezo, neobstoju dejanskega večstopenjskega koncerna v razmerju do tožene stranke (prvotožena stranka ni „krovna obvladujoča družba“), neutemeljenosti tožbenega zahtevka po višini. Tožeča stranka je v pripravljalni vlogi z dne 5. 7. 2012 (redna št. 12, list. št. 78 do 135, 58 list. številk) odgovorila na vse trditve tožene stranke iz odgovora na tožbo.

11. Razlogi v izpodbijanem sklepu (4. točka razlogov), ki se nanašajo na zavrnitev ugovornih razlogov v zvezi z verjetnostjo terjatve tožeče stranke, so glede na navedene trditve v tožbenih navedbah, odgovoru na tožbo, pripravljalni vlogi in odgovoru na ugovor tožeče stranke, pomanjkljivi do te mere, da onemogočajo njen preizkus. Sodišče prve stopnje namreč ni pojasnilo, na kakšen način je prišlo do odločilnih ugotovitev in kako je te ugotovitve povezalo s pravnimi pravili v pravni sklep. V razlogih v zvezi z ugovornimi navedbami tožene stranke o verjetnosti terjatve se je oprlo le na trditve tožeče stranke, pri tem se je sklicevalo le na predložene dokaze (pri tem niti ni konkretno navedlo na katere od predloženih dokazov tožeče stranke je oprlo svojo odločitev). Nepravilno se je sklicevalo tudi na trditve in dokaze iz drugih pravdnih postopkov v Celju in Novi Gorici (ni zmoglo navesti niti za katere postopke gre, da bi navedlo opravilno številko zadev, niti ne stranke postopka). Sklicevanje na obrazložitev sodbe (sklepa), ki je bila izdana v paralelnem postopku, ni kršitev postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP le pod pogojem, da je šlo za postopek med istima strankama (za kar po podatkih spisa ne gre, saj se v odgovoru na ugovor tožeča stranka sklicuje na odškodninske tožbe družbe P. d.d. pred Okrožnim sodiščem v Celju pod opr. št. II Pg 44/2011 in odškodninsko tožbo družbe F. d.d., ki teče pred Okrožnim sodiščem v Novi Gorici pod opr. št. I Pg 85/2011). Tudi sklicevanje na izpoved priče M. v postopku pred Okrožnim sodiščem v Celju, med drugimi strankami in ne med strankami tega postopka zato predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP (2). Sodišče prve stopnje se tudi ni opredelilo do obsežnih navedb tožene stranke v zvezi z zatrjevanjem, da ne obstoji nevarnost, da bo uveljavitev terjatev onemogočena oziroma precej otežena oziroma, da nevarnosti tožeči stranki ni treba dokazati zaradi zatrjevanega nastanka neznatne škode (točka 2 ugovornih navedb, list. št. 157 do 161).

12. Zaradi navedenih takšnih pomanjkljivosti, ki onemogočajo preizkus izpodbijanega sklepa, ki jih tudi sodišče druge stopnje ne more odpraviti, je bilo treba pritožbi ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti v nov postopek odločanja o ugovoru zoper sklep o izdani začasni odredbi (355. člen, 366. člen, tretji odstavek 365. člena ZPP).

13. Napotki pritožbenega sodišča so navedeni v prejšnjih točkah obrazložitve.

14. Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. O pritožbenih stroških bo sodišče prve stopnje odločilo v končni odločbi.

(1) Primerjaj:Sklep II Ips 678/2007. (2) Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, Tretja knjiga, J. Zobec, stran 310, 311, GV Založba 2005.