Jedro

Pritožbeno sodišče sprejema pritožbene trditve, da sodišče v pravdnem postopku ne more manjkajočih trditev o pravnoodločilnih dejstvih črpati iz izpovedb prič. Ločiti je namreč treba med trditvenim in dokaznim gradivom. Zaradi varstva nasprotne stranke je pomembno, da je v sodnem spisu jasno, kaj so navedbe stranke - le te namreč tvorijo trditveno podlago, ki jo lahko sodišče vzame za podlago svoje odločbe (Aleš Galič, Ustavno civilno procesno pravo, Ljubljana, 2004, stran 233).

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne v nov postopek sodišču prve stopnje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim delom sodbe delno vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi v 1. in 3. točki izreka.

Proti temu delu sodbe sodišča prve stopnje vlaga pravočasno pritožbo tožena stranka. V pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo spremeni, ali pa naj jo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje.

Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče sprejema pritožbene trditve, da sodišče v pravdnem postopku ne more manjkajočih trditev o pravnoodločilnih dejstvih črpati iz izpovedb prič. Ločiti je namreč treba med trditvenim in dokaznim gradivom. Zaradi varstva nasprotne stranke je pomembno, da je v sodnem spisu jasno, kaj so navedbe stranke - le te namreč tvorijo trditveno podlago, ki jo lahko sodišče vzame za podlago svoje odločbe (Aleš Galič, Ustavno civilno procesno pravo, Ljubljana, 2004, stran 233). Zaradi možnosti obrambe mora biti tožena stranka pravočasno seznanjena s trditvami o dejstvih, na katera tožeča stranka veže izrek pravne posledice. Pritožbeno sodišče zato sprejema pritožbeni očitek, da tožeča stranka ni zatrjevala, da naj bi ustno naročilo za dodatne in v tem sporu sporne storitve na strani tožene stranke dal M. B. Ker je bila tako v pogledu tega odločilnega dejstva tožena stranka prikrajšana za pravočasno informacijo, je treba šteti, da ji je bila kršena pravica do izjave. S tem pa je podana absolutna bistvena kršitev iz 8. točke 2. odst. 339. člena ZPP, na katero pritožnik smiselno pravilno opozarja.

Pritožbeno sodišče je zato moralo izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti v nov postopek sodišču prve stopnje (354. člen ZPP). V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje omenjeno pomanjkljivost odpraviti. Ker gre za gospodarski spor majhne vrednosti, se bo moralo osredotočiti na pravočasno podane trditve pravdnih strank.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 3. odst. 165. člena ZPP.