Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sklep III Cpg 32/99

ECLI:SI:VSLJ:1999:III.CPG.32.99 Gospodarski oddelek

zamuda roka za prijavo izločitvene pravice v stečajnem postopku
Višje sodišče v Ljubljani
6. april 1999
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Izločitveni upnik z zamudo roka za prijavo izločitvene pravice v stečajnem postopku ne izgubi stvarne pravice, ki je pravni temelj izločitvene pravice. Vendar pa izgubi pravico prijaviti in uveljaviti izločitveni zahtevek v stečajnem postopku. Izločitveni upnik lahko v stečajnem postopku pridobi izvršilni naslov za uresničitev izločitvene pravice, če je izločitveno pravico prijavil v roku ter če je stečajni upravitelj izjavil, da jo prizna in je ni prerekal nobeden izmed upnikov.

Izrek

1. Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

2. Izločitveni upnik sam trpi stroške pritožbe.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je (po predsedniku stečajnega senata) zavrglo (prepozno) prijavo terjatve izločitvenega upnika - "izločitvene pravice na 186 delnicah družbe G. d.d. Z.".

Izločitveni upnik se je zoper navedeni sklep pritožil (po pooblaščenem odvetniku). Uveljavljal je pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava, predlagal pa spremembo izpodbijanega sklepa s priznanjem prijavljene izločitvene pravice. Pri tem je priglasil stroške pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Izločitveni upnik ima prav, ko v pritožbi navaja, da je dne 23.6.1998 prijavil izločitveno pravico (zahtevek na izročitev stvari, ki je predmet izločitvene pravice), ne pa terjatev (obligacijsko pravico zahtevati določeno izpolnitev). Vendar pa nima prav, ko istočasno navaja, da bi mu moral biti priznan položaj izločitvenega upnika v stečajnem postopku, ne glede na to, da je zamudil rok iz. 1 odstavka 137. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL).

Čeprav začetek stečajnega postopka ne vpliva na obstoj izločitvene pravice, mora namreč izločitveni upnik na podlagi 7. odstavka 137. člena ZPPSL v tem postopku prijaviti izločitveno pravico. V nasprotnem primeru (tj. z iztekom roka za prijavo) izgubi pravico prijaviti in uveljaviti izločitveni zahtevek v stečajnem postopku (prim. pravno mnenje, ki ga je Vrhovno sodišče Republike Slovenije sprejelo na svoji občni seji dne 14.12.1995).

Tako se je mogoče strinjati s komentarjem dr. Nine Plavšakove (ZPPSL - A, Gospodarski vestnik, Ljubljana 1997), na katerega se v pritožbi sklicuje izločitveni upnik, da le-ta z zamudo roka za prijavo izločitvene pravice (iz 1. odstavka v zvezi s 7. odstavkom 137. člena ZPPSL) ne izgubi stvarne pravice, ki je pravni temelj izločitvene pravice. Ni pa se mogoče strinjati z njenim komentarjem, da "pravni interes za preizkus (meritorno obravnavanje prijavljene izločitvene pravice v stečajnem postopku), čeprav je zamujen rok iz 1. odstavka 137. člena ZPPSL, še vedno obstoji, saj lahko (izločitveni upnik) v stečajnem postopku pridobi izvršilni naslov za uresničitev izločitvene pravice". Navedeno (3. odstavek 143. člena ZPPSL) namreč velja le za pravočasno prijavljeno izločitveno pravico, saj se stečajni upravitelj in upniki lahko izjavijo le o takšni (pravočasno prijavljeni izločitveni) pravici (prim. 1. in 2. odstavek 143. člena ZPPSL).

Ko zakon (ZPPSL) določa, da je v stečajnem postopku v roku iz 1. odstavka (v zvezi s 7. odstavkom) 137. člena potrebno prijaviti tako obligacijske terjatve kot tudi izločitvene pravice, določa tudi posledico za zamudo navedenega roka. Tako v 8. odstavku 137. člena izrečno določa, da se prepozne "prijave" (očitno tako obligacijskih terjatev kot tudi izločitvenih pravic) zavržejo. Torej je prepozno prijavo izločitvene pravice (v nasprotju s komentarjem dr. Nine Plavšakove, na katerega se je v pritožbi skliceval izločitveni upnik) mogoče zavreči na podlagi 8. odstavka 137. člena ZPPSL.

Ker se glede na navedeno pokaže, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo (tj. 8. odstavek 137. člena ZPPSL), je sodišče druge stopnje na podlagi 15. člena ZPPSL v zvezi z 2. točko 380. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pritožbo izločitvenega upnika kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (1. točka izreka).

Pri tem sodišče druge stopnje ni presojalo navedb izločitvenega upnika iz pritožbe z dne 16.6.1998, saj jih je podal v drugi (ne pa v tej) zadevi. Sicer pa jih je pritožbeno sodišče že presodilo, ko je preizkušalo zakonitost in pravilnost sklepa stečajnega senata z dne 12.5.1998 ("s katerim je le-ta dovolil prodajo njegovih 186 delnic G. d.d. Z.").

Ker izločitveni upnik s pritožbo ni uspel, je sodišče druge stopnje na podlagi 15. člena ZPPSL v zvezi s 1. odstavkom 166. člena in 1. odstavkom 154. člena ZPP sklenilo, da sam trpi stroške le-te (2. točka izreka).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia