Jedro

Če tožeča stranka v sporu majhne vrednosti ne pride na prvi narok, izda sodišče sodbo zaradi odpovedi. Šteje se, da je bila tožeča stranka na določbi 455. in 456. čl. ZPP opozorjena, če je iz odredbe sodišča razvidno, da je bila vabljena in če je iz povratnice prav tako razvidno, da je vabilo za prvi narok v sporu majhne vrednosti s takšno vsebino prejela. Na samem vabilu za prvi narok je namreč že zapisano opozorilo po obeh gornjih določilih.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi. Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki stroške odgovora na pritožbo v znesku 66.851,00 SIT, v 8 dneh pod izvršbo.

Obrazložitev

V navedeni zadevi je prvostopno sodišče v skladu s 455. čl. in 456. čl. ZPP izdalo sodbo na podlagi odpovedi. Glede na to je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. ... z dne ..., razveljavilo v 1. in 3. točki izreka in tožbeni zahtevek zavrnilo. Tožeči stranki je še naložilo, da povrne toženi stranki pravdne stroške v znesku 24.791,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dne 17.09.1999 dalje do plačila (gl. še dopolnilni sklep z dne 26.10.1999). Proti sodbi se pritožuje tožeča stranka, ker ocenjuje, da je podana kršitev 456. čl. ZPP. Tožeča stranka namreč na narok dne 17.09.1999 ni bila pravilno vabljena, saj ni bila opozorjena, da se bo v primeru njenega izostanka štelo, da se tožbenemu zahtevku odpoveduje. Tudi sicer je izpodbijana sodba materialnopravno nepravilna. Tožena stranka je blago prejela in ga je zato dolžna plačati. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila. Pojasnila je, da so navedbe tožeče stranke glede nepravilnega vabljenja napačne in priložila vabilo z opozorilom, ki ga je prejela za prvi narok v sporu majhne vrednosti za dne 17.09.1999. Pritožba ni utemeljena. Iz odredbe v spisu (list. št. 11) je razvidno, da je prvostopno sodišče dne 23.08.1999 razpisalo prvi narok v "SMV" (sporu majhne vrednosti) za dne 17.09.1999. Da sta pooblaščenca tožeče stranke takšno vabilo dejansko prejela dne 25.08.1999, je razvidno iz priložene povratnice. Vsa vabila za prvi narok v sporih majhne vrednosti pa med drugim vsebujejo tudi opozorilo iz določb 455. in 456. čl. ZPP, da se bo v primeru, če tožeča stranka ne pride na prvi narok za glavno obravnavo, štelo, da se je tožbenemu zahtevku odpovedala, in da bo sodišče izdalo sodbo zaradi odpovedi. Tožeča stranka ni z ničemer dokazala, da ni prejela takšnega (tipskega) vabila za prvi narok v SMV. Zato njenega ugovora ni mogoče upoštevati. Tudi sicer pa je težko verjeti, da pooblaščenca tožeče stranke pravilnega vabila ne bi prejela, ko pa ga je nedvomno prejela pooblaščenka tožene stranke, ki ga je kot dokaz priložila odgovoru na pritožbo (gl. prilogo B2). Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 7. tč. drugega odst. 339. čl. ZPP ni podana. Izpodbijana sodba je bila namreč izdana v skladu s 455. in 456. čl. ZPP. Ker tožeča stranka na prvi narok v sporu majhne vrednosti ni pristopila, je sodišče pravilno štelo, da se je tožbenemu zahtevku odpovedala. Glede na takšno odločitev se prvostopno sodišče ni ukvarjalo z utemeljenostjo zahtevka tožeče stranke. Zato so vsa dodatna navajanja tožeče stranke v zvezi s tem neupoštevna, saj na drugačno odločitev ne morejo vplivati. Glede na to je bilo treba pritožbo tožeče stranke zavrniti kot neutemeljeno in izpodbijano sodbo potrditi v skladu s 353. čl. ZPP. Razlogi, ki jih navaja tožeča stranka, namreč niso podani, kot tudi ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe po uradni dolžnosti. V navedeni zadevi je tožena stranka vložila odgovor na pritožbo. Stroške tega odgovora ji je pritožbeno sodišče priznalo v skladu z veljavno Odvetniško tarifo in Zakonom o sodnih taksah in znašajo 66.851,00 SIT (list. št. 22). Navedene stroške je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki na podlagi prvega odst. 165. čl. v zvezi s prvim odst. 154. čl. in prvim odst. 155. čl. ZPP.