Jedro

Ker je pogoj za vpis v zemljiško knjigo tudi veljaven pravni posel, iz katerega izhaja obveznost ustvariti zemljiškoknjižno posledico, se v praksi zavezovalni pravni posel in zemljiškoknjižno dovolilo največkrat zlijeta v eno listino.

V listini, ki je podlaga za vpis, so nepremičnine označene z identifikacijskimi podatki, s katerimi so vpisane v zemljiško knjigo, način zapisa v dovolilu s sklicevanjem na podatke, ki so zapisani na drugem mestu iste listine, pa tudi ne pušča nobenega dvoma o tem katera osebi, glede katerih nepremičnin, in v čigavo korist dovoljuje predlagane vpise. Stališče sodišča, ki ni dovolilo vpisa, je prestrogo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne zemljiškoknjižni sodnici v ponovno odločanje o vpisu.

Obrazložitev

1. V tej zemljiškoknjižni zadevi je predlagatelj na podlagi Dogovora o ustanovitvi služnostne pravice za vodovod opr. št. SV 324/2021 z dne 13.4.2021 predlagal vknjižbo stvarne služnosti. Zemljiškoknjižno sodišče s sklepom Dn 81933/2021 z dne 30.4.2021 vpisa ni dovolilo. Ugovor predlagatelja zoper takšno odločitev je bil z izpodbijanim sklepom zavrnjen. Po mnenju sodišča prve stopnje zemljiškoknjižno dovolilo, ki je vsebovano v listini, ki je podlaga za vpis, ni ustrezno, saj sta osebi, ki dovoljujeta vpis v zemljiško knjigo s potrebnimi podatki označeni samo v uvodu oziroma v glavi Dogovora, v nadaljevan

2. Zoper sklep se je pritožil predlagatelj. Navaja, da gre za primer, ko je zemljiškoknjižno dovolilo kot razpolagalni posel vključen v pogodbo in v takem primeru mora sodišče listino presojati kot celoto. Četudi v samem besedilu zemljiškoknjižnega dovolila nista zavezanca označena s podatki po 31, in 32. členu Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1), sta s temi podatki nedvomno in popolno označena v drugem delu listine. Presojanje listine kot celote ne pomeni presojanja obveznosti strank iz listine, niti ne presojanja veljavnosti pravnega posla. Čeprav je zemljiškoknjižni postopek strogo formalen, je takšna stroga jezikovna razlaga prestroga in nesorazmerna.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Zemljiškoknjižno dovolilo (intabulacijska klavzula) je izrecna nepogojna izjava tistega, čigar pravica se prenaša, spreminja, obremenjuje ali preneha, da dovoljuje vpis v zemljiško knjigo (23. člen Stvarnopravnega zakonika; SPZ). Njegovo vsebino bolj podrobno določa ZZK-1 v 32. in 31. členu, med drugim tudi, da mora biti oseba v zemljiškoknjižnem dovolilu označena s podatki, s katerimi je vpisana v zemljiško knjigo (prvi odstavek 32. člena ZZK-1)

5. Ker je pogoj za vpis v zemljiško knjigo tudi veljaven pravni posel, iz katerega izhaja obveznost ustvariti zemljiškoknjižno posledico, se v praksi zavezovalni pravni posel in zemljiškoknjižno dovolilo največkrat zlijeta v eno listino.1 Prav za tak primer, ko sta se zavezovalni pravni (Dogovor) in zemljiškoknjižno dovolilo zlita v enotno listino, gre tudi v tej zadevi.

6. V praksi se tudi v primeru, ko sta zemljiškoknjižno dovolilo in zavezovalni posel v enotni listini, zemljiškoknjižno dovolilo praviloma sestavi tako, da se v njem ponovijo vsi zahtevani podatki glede nepremičnin, na katere se nanaša vpis, glede oseb, ki dovoljujejo vpis, ter glede oseb, v korist katerih se dovoljujejo vpisi, in v takem primeru do pomislekov glede njegove veljavnosti ne more priti. V tej konkretni zadevi temu sicer ni bilo tako, a je glede na besedilo notarskega zapisa kot celote zemljiškoknjižno dovolilo še dovolj jasno sestavljeno, da omogoča predlagani vpis. V njem jasno izražena pogodbena volja, ki izraža dovoljenje za vpis v zemljiško knjigo, kar je za zemljiškoknjižno dovolilo bistveno.2 V listini, ki je podlaga za vpis, so nepremičnine označene z identifikacijskimi podatki, s katerimi so vpisane v zemljiško knjigo, način zapisa v dovolilu s sklicevanjem na podatke, ki so zapisani na drugem mestu iste listine, pa tudi ne pušča nobenega dvoma o tem katera osebi,3 glede katerih nepremičnin,4 in v čigavo korist dovoljuje predlagane vpise. Stališče sodišča, ki v takšnih okoliščinah in na takšni podlagi ni dovolilo vpisa, je zato prestrogo.

7. Glede na navedeno je sodišče pritožbi predlagatelja ugodilo, izpodbijani sklep in sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice razveljavilo in zadevo vrnilo zemljiškoknjižni sodnici v ponovno odločanje (5. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1). V ponovljenem postopku naj presodi ali so izpolnjeni še preostali pogoji za vpis.

1 Juhart, M. in ostali; Stvaropravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 139. 2 23. člen SPZ; Juhart, M. In ostali: Stvarnopravni zakonik s komentarjem, Uradni list RS, Pravna fakulteta univerze v Ljubljani, Pravna fakulteta Univerze v Mariboru, Ljubljana 2018, str. 110 3 S podatki, s katerimi sta vpisani v zemljiško knjigo. 4 Z identifikacijskimi podatki, s katerimi so le te vpisane v zemljiško knjigo.