Jedro

Če se glavna obravnava ne opravi, lahko tožnik umakne tožbo do odločitve sodišča, poznejši umik nima vpliva.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Celju, št. U 1732/96-16 z dne 6.4.1999.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 2. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) ugodilo tožničini tožbi in odpravilo odločbo tožene stranke z dne 17.10.1996 ter ji zadevo vrnilo v ponoven postopek. Z navedeno odločbo je bila zavrnjena njena pritožba zoper odločbo Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo z dne 1.8.1996, s katero je bila zavržena tožničina zahteva za odložitev izvršitve odločbe z dne 12.1.1996. Ker tožnica zahtevi za odložitev izvršitve navedene prvostopne odločbe ni predložila dokaza o vložitvi tožbe, s katero je začela upravni spor, po presoji tožene stranke ni izkazala izpolnitve procesnih predpostavk, ki jih za odložitev izvršitve akta določa Zakon o upravnih sporih (Uradni list SFRJ, št. 4/77, 60/77, Uradni list RS, št. 55/92 in 66/93).

Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe med drugim navaja, da je toženi stranki na podlagi določb 36. člena ZUS, poslalo kopijo tožbe v odgovor, in jo pozvalo, da v roku, ki ga ji je določilo, pošlje vse spise, ki se nanašajo na zadevo. Ker tožena stranka tudi na novo zahtevo ni poslala spisov o zadevi, niti ni izjavila, da jih ne more poslati, je v skladu z določbo 4. odstavka 36. člena ZUS, odločilo o stvari brez spisov. Ker je razpolagalo le z v upravnem sporu izpodbijanim upravnim aktom, ni moglo preizkusiti v tožbi zatrjevanega nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja, niti presoditi dokazov, s katerimi utemeljuje svojo odločitev tožena stranka. Zato je izpodbijano odločbo odpravilo.

Tožena stranka v pritožbi uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu in zmotno oziroma nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Navaja, da jo je Agencija Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo z dopisom z dne 28.4.1997 obvestila, da je tožnica umaknila tožbo, s katero je v upravnem sporu izpodbijala njeno odločbo. Zato bi moralo sodišče prve stopnje, na podlagi določbe 3. odstavka 32. člena ZUS, v obravnavani zadevi postopek s sklepom ustaviti. Ker pa je odločilo s sodbo, je kršilo določbe postopka v upravnem sporu. Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe.

Tožnica je v odgovoru na tožbo z dne 7.8.1999 navedla, da tožbe, s katero je začela upravni spor, ni umaknila.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi pravilno odločilo in za svojo odločitev navedlo pravilne razloge. Ker se z njimi strinja, jih pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju, ne navaja ponovno. Tožena stranka tudi na novo zahtevo ni poslala spisov, ki se nanašajo na zadevo, zato je imelo sodišče prve stopnje podlago za odločanje brez spisov po določbi 4. odstavka 36. člena ZUS.

Iz podatkov sodnega spisa ni razvidno, da bi tožnica do odločitve sodišča umaknila tožbo, s katero je v upravnem sporu izpodbijala odločbo tožene stranke. Zato v pritožbi uveljavljani ugovor, da bi moralo sodišče prve stopnje zaradi umika tožbe, na podlagi 3. odstavka 32. člena ZUS, postopek s sklepom ustaviti, nima podlage, poznejši umik (dne 15.6.1999) pa nima vpliva.

Vrhovno sodišče je na podlagi 73. člena ZUS pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, ker je spoznalo, da nista podana razloga, s katerima tožena stranka izpodbija sodbo sodišča prve stopnje, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.