Jedro

Nobenega dvoma ni, da glede na ugotovljeno demenco, tožnica ni mogla pravno veljavno pooblastiti odvetnice za vložitev tožbe, ker ni bila poslovno sposobna, in zato tudi ni razumela pomena in posledic svojih dejanja, enako velja glede njene pravdne sposobnosti. Procesna sposobnost je namreč predpostavka za procesna dejanja stranke. Procesna sposobnost mora obstajati v času, ko se opravijo procesna dejanja. Procesna dejanja, ki jih opravi procesno nesposobna stranka so neučinkovita in jih sodišče ne upošteva. Če na narok pride le stranka, ne pa njen zakoniti zastopnik, se šteje, da na narok ni pristopil nihče.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

_Dosedanji potek postopka1_

1. V tej pravdni zadevi je tožbo 17. 6. 2014 vložila sedaj že pokojna A. A.,2 ki je med postopkom 21. 6. 2015 umrla. V tožbi je zatrjevala, da je svojemu nečaku (tožencu) 14. 1. 2011 posodila 40.000,00 EUR, ki ji posojenega denarja ni vrnil, zato je od toženca zahtevala, da ji navedeni znesek vrne z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 3. 2014 dalje do plačila. Toženec je v odgovoru na tožbo navedel, da je vnuk od tožnice in ne nečak, da si ni sposodil denarja od tožnice, da pri tožnici ni podana procesna predpostavka sposobnost biti stranka, da zoper tožnico potekajo postopki za odvzem poslovne sposobnosti. V pravdo po smrti tožnice so vstopile njene zakonite dedinje (hčere) B. B. (prvo tožnica), B. A. (drugo tožnica) in C. C. (tretje tožnica - mati toženca). Drugo tožnica in tretje tožnica sta tožbo umaknili, prvo tožnica pa je vztrajala pri tožbenem zahtevku. Med postopkom je tretje tožnica umrla. Dediča po njej sta A. C. in toženec. Sodišče prve stopnje je v prvem postopku s sklepom P 1515/2014-I z dne 24. 7. 20203 tožbo zavrglo, ker je ugotovilo, da pokojna tožnica ob vložitvi tožbe ni bila poslovno in s tem pravno sposobna. Višje sodišče v Ljubljani4 je s sklepom I Cp 541/2021 z dne 26. 5. 20215 ugodilo pritožbi prvo tožnice in sklep sodišča prve stopnje razveljavilo, v navodilih pa pojasnilo, da sodišče prve stopnje ni argumentirano zavrnilo dokaznega predloga tožnice, da se postavi izvedenca psihiatrične stroke, da je kot dokaz upoštevalo izvedensko mnenje, ki je bilo narejeno v drugem postopku, da je temu mnenju prvo tožnica nasprotovala, da je bila s tem prvo tožnici kršena pravica do izjave.

_**Odločitev sodišča prve stopnje**_

2. Sodišče prve stopnje je v novem postopku v skladu z napotki iz sklepa I Cp 541/2021 izvedlo dokaz z izvedenko psihiatrične stroke in z izpodbijanim sklepom tožbo znova zavrglo. Odločilo je še, da vsaka pravdna stranka sama krije stroške pravdnega postopka. Tudi v novem postopku je sodišče prve stopnje tožbo zavrglo iz razloga, ker pokojna tožnica ob vložitvi tožbe in ob podpisu pooblastila odvetnici za vložitev tožbe ni bila poslovno/ pravdno sposobna.

_Povzetek pritožbenih navedb_

3. Prvo tožnica vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Prvo tožnica zahteva tudi povrnitev pritožbenih stroškov.

4. Če bo sklep obveljal, bo prvo tožnica primorana vložiti novo tožbo, s katero bo propadla, ker je terjatev zastarala. Tožba je bila vložena leta 2014 in v devetih letih pravdanja se odločanje v zadevi glede utemeljenosti zahtevka še ni začelo. S tem je bilo poseženo v ustavne in človekove pravice prvo tožnice.

5. Če ima sodišče pomislek, ali je tožbo vložila procesno sposobna oseba, ravna po 80. in 81. členu ZPP. Če ugotovi, da je tožnik procesno nesposoben, izda v zvezi s tem sklep o ugotovitvi procesne nesposobnosti tožnika. Zoper tak sklepa ima stranka pravico do pritožbe. Hkrati sodišče postopa po drugem odstavku 81. člena ZPP in tožniku zagotovi procesno sposobnost. 6. Sodišče lahko procesno nesposobnost osebe ugotavlja le takrat, dokler ta oseba živi. Ko ta oseba umre, sodišče postopka ugotavljanja procesne sposobnosti pokojne osebe ne more več voditi. Bistvo ugotavljanja procesne sposobnosti stranke je zgolj v tem, da se zagotovijo vse predpostavke, da postopek lahko teče. V trenutku, ko oseba, glede katere se pojavlja dvom glede njene procesne sposobnosti, umre, ugotavljanje procesne sposobnosti take stranke nima več smisla. Namesto umrle osebe vstopi v njen položaj dedič. Procesna sposobnost stranke je s tem zagotovljena. Nobenega razloga ni, da bi v tem primeru sodišče z učinkom za nazaj ugotavljalo procesno nesposobnost pokojne osebe.

7. Dvom v procesno sposobnost ni razlog za prekinitev postopka.6 S tem, ko je sodišče tožbo sprejelo v obravnavo in jo je po predhodnem preizkusu vročilo tožencu, je presoja vprašanja procesne sposobnosti tožnice glede samega postopka vložitve tožbe zaključena. Sodišče iz teh razlogov ni imelo pravne podlage, da ugotavlja procesno sposobnost tožnice. Le s tistimi, ki nastopajo kot stranke, je dopustno glede na določbe ZPP ugotavljati njihovo procesno sposobnost. 8. Zmotna je ugotovitev, da tožnica v trenutku vložitve tožbe ni bila procesno sposobna, ker je bila dementna. Iz izvedenskega mnenja izhaja, da izvedenka ni mogla pregledati pokojne tožnice, da slikovna in krvna diagnostika, s katero se postavlja demenca, ni bila napravljena, da diagnoza vaskularne demence brez slikovne in krvne diagnostike ni mogoče postaviti. Izvedenka je ugotovitve oblikovala prav na izvedenskem mnenju ZPIZ z dne 6. 4. 2004, iz katerega izhaja, da je tožnica imela vaskularno demenco, čeprav je pojasnila, da diagnoze vaskularne demence ni mogoče strokovno pravilno postaviti brez slikovne diagnostike - slednja pa ob izdelavi mnenja leta 2004 ni bila opravljena. Ta ugotovitev izvedenke lahko vodi le v zaključek, da mnenje z dne 6. 4. 2004 za predmetni postopek ni uporabno. Sodišče je sporno stališče izvedenke povzelo v 31. točki sklepa, ko je ugotovilo, da je bila pri pokojni tožnici že v letu 2004 ugotovljena vaskularna demenca, in ker diagnostika ni bila opravljena, je šlo za neopredeljeno demenco. Za postavitev diagnoze vaskularna demenca je namreč potrebna slikovna diagnostika. Izvedenka je kljub odsotnosti ustrezne diagnostike postavila diagnozo neopredeljene demence. Taka postavitev diagnoze brez slikovne in krvne diagnostike in brez pregleda preiskovanke ter brez vpogleda v zdravstveno dokumentacijo pokojne je zmotna.

9. Pri vaskularni demenci je mogoče, da ima oseba svetle trenutke. Tožnica je lahko imela vaskularno demenco, kar pomeni, da je lahko imela svetle trenutke. Lahko je imela svetli trenutek ob vložitvi tožbe, ob razgovoru z delavkami CSD - D. D., ki je pojasnila, da je bila tožnica časovno in krajevno orientirana in ni bila dementna, ko je opravljala razgovor z odvetnico, ko je bila zaslišana v postopku pred Okrajnim sodiščem v Kamniku, kjer je 1.5 ure odgovarjala na vprašanja odvetnikov in sodnice.7

10. Izvedenka mnenje utemeljuje na podlagi psihiatričnega izvida iz leta 2004 in 7. 9. 2012, kjer naj bi pokojna po testu KPSS dosegla 15 točk od 30 točk. Test z dne 7. 9. 2012 je bil napravljen pri drugo tožnici, ki je pokojni predpisala zdravljenje z zdravilom Neurotin. Prvo tožnica je uporabi navedenega izvida nasprotovala.

11. Med pravdnimi strankami so odnosi podrti. Podrti so bili že v letu 2012 in že leta pred tem. Sodišče ni upoštevalo, da med pravdnimi strankami obstajajo nesoglasja, da je drugo tožnica v več sodnih sporih s prvo tožnico, da je drugo tožnica psihiatrinja, ki je pokojni materi napravila KPSS test, ki je pokazal 15 točk od 30 točk, da je drugo tožnica na zaslišanju 15. 1. 2018 pojasnila, da je bil razlog za nizko število točk stresna situacija in torej ne demenca, da je drugo tožnica zdravila tožnico z zdravilom Neurotin, ki ni zdravilo proti demenci, da tožnici ni predpisala zdravil proti demenci, da je sodišče ugotovilo številne stranske učinke zdravila Neurotin, da je izvedenka pojasnila, da rezultat na KPSS pod 20 točk kaže na demenco, da je demenca ireverzibilna, da je ob pregledu tožnica pri dr. E. E. 16. 10. 2013 dosegla na KPSS 25 točk od 30 točk, da je enak rezultat tožnica dosegla leta 2004, da ob podani diagnozi glede demence takega rezultata tožnica leta 2013 ne bi mogla doseči, ker je naravoslovno nemogoče, da je izvedenka ob zaslišanju pojasnila, da le pri vaskularni demenci lahko izvid varira navzgor, da po mnenju prvo tožnice ni mogoče, da bi bila neka oseba dementna deset let, po desetih letih pa bi na KPSS dosegla 25 točk, da je v spisu izvid z dne 22. 1. 2013, ki se sestavi ob sprejemu osebe v dom starejših občanov, kjer je glede psihičnih težav tožnice zavedeno, da jih ni - tam je črtica, čeprav je izrecno napisano, da se morajo morebitna psihična stanja izrecno opisati oziroma je izvedenka na zaslišanju pojasnila, da če je potrebno psihiater napiše podrobnejše mnenje, ki se priloži poleg izvida ob sprejemu v dom starejših občanov, da je drugo tožnica zoper pokojno tožnico dvakrat sprožila postopek odvzema poslovne sposobnosti, pri čemer sta se postopka zaključila na način, da se postopek ustavi in poslovna sposobnost ni tožnici ni bila odvzeta.

12. Izvedenka je na zaslišanju pojasnila, da gre zgolj za domnevo, da je šlo pri tožnici za demenco, ker preiskovanke ni videla oziroma je ni osebno pregledala, ni tudi vpogledala v njen zdravstveni karton. Pojasnila je, da bi lahko zatrdila, da je šlo za demenco le v primeru, če bi jo osebno pregledala. Gre torej zgolj za domneve, da je bila tožnica v trenutku vložitve tožbe dementna. Izvedenka je pojasnila, da bolezensko stanje pri tožnici deset let ni napredovalo, na vprašanje zakaj bolezensko stanje pri pokojni tožnici ni napredovalo, izvedenka ni dala odgovora. Tudi na vprašanje, kakšne znake demence je imela tožnica, izvedenka ni odgovorila. Izvedenka je tudi pojasnila, da bi lahko prišel tudi osebni zdravnik tožnice in pojasnil, da jo je več let zdravil, in da pri pokojni ni zaznal znakov demence, kar ne bi spremenilo njenega mnenja. Enako je izvedenka pojasnila glede strokovnih delavcev CSD, ki so bili v stiku s tožnico. Izvedenka na številna vprašanja pooblaščenca prvo tožnice ni odgovorila oziroma ni želela odgovarjati.8

13. Prvo tožnica je v dokaz, da tožnica ni bila dementna, predlagala zaslišanje številnih prič, do katerih se je sodišče opredelilo v 8. točki sklepa. Sodišče je zaslišanje prič zavrnilo. Sodišče ni pojasnilo razlogov, zaradi katerih je zavrnilo te dokazne predloge. Gre za nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno. Zavrnitev izvedbe predlaganih dokazov z zaslišanjem prič predstavlja bistveno kršitev določb postopka, ki je bistveno vplivala na odločitev v zadevi. Priče bi potrdile, da pokojna tožnica ni bila dementna. Gre za večje število prič, ki so bile v bolj ali manj rednem kontaktu s tožnico.

14. Smiselno enako velja glede zavrnitve dokaznega predloga, da se postavi novi izvedenec psihiatrične stroke. Obrazložitev sodišča je v tem delu neprepričljiva in zmotna. Izvedenka je navajala, da je zanjo relevantno zgolj mnenje z dne 6. 4. 2004, vendar dejansko temu ni tako, saj iz njene izpovedbe in mnenja izhaja, da je upoštevala tudi druga mnenja v spisu, ki pa jih ni upoštevala na ustrezno kritičen način. V tistem delu, kjer mnenja v spisu ne podpirajo stališča izvedenke, je takšno dejstvo minimizirala - na primer mnenje z dne 22. 1. 2013, enako je spregledala rezultate iz KPSS, ki jih je izdelal psihiater 16. 10. 2013, kjer je tožnica dosegla 25 od 30 točk. _**Odgovor na pritožbo**_

15. Pritožbeno sodišče odgovora na pritožbo ni upoštevalo, ker je bil vložen prepozno.

_**Glede utemeljenosti pritožbe**_

16. Pritožba ni utemeljena.

_**Glede kršitev pravdnega postopka**_

17. Sodišče prve stopnje ni storilo formalnih kršitev postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

18. Izvedenka je v mnenju in na zaslišanju odgovorila na vsa odločilna relevantna vprašanja. Neutemeljene so zato pritožbene navedbe, da je mnenje nepopolno, kar naj bi utemeljevalo postavitev novega izvedenca. Izvedenka je pojasnila, da tudi če ne bi upoštevala psihiatričnega izvida z dne 7. 9. 2012 in mnenja psihiatra F. F., ki je bil izdelan za potrebe pravdnega postopka, ki se vodi med tožnicami glede neveljavnosti oporoke tožnice pred Okrožnim sodiščem v Novi Gorici I P 138/2017,9 bi bilo mnenje enako.

19. Pritožba navaja, da bi sodišče prve stopnje moralo zaslišati vse priče, ki jih je predlagala prvo tožnica v zvezi z demenco tožnice. Pritožba konkretno ne navede, katera odločilna dejstva bi bila drugače ugotovljena, če bi se ti dokazi izvedli, glede na dokaze, ki jih je sodišče prve stopnje štelo za relevantne in na podlagi katerih je utemeljilo odločitev.

**Glede procesnopravnega postopanja sodišča prve stopnje**

20. Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben, ali zastopa pravdno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik, in ali ima zakoniti zastopnik posebno dovoljenje, kadar je to potrebno, in ali stranko zastopa pooblaščenec, določen v tretjem odstavku 86. člena tega zakona oziroma v tretjem odstavku 87. člena tega zakona (80. člen ZPP). Če sodišče ugotovi, da tisti, ki nastopa kot stranka, ne more biti pravdna stranka, pa se da ta pomanjkljivost odpraviti, zahteva od tožeče stranke, naj popravi v tožbi, kar je treba, ali ukrene kaj drugega, da se postopek lahko nadaljuje z osebo, ki je lahko pravdna stranka. Prav tako sodišče zahteva, kadar ugotovi, da stranka nima zakonitega zastopnika ali da zakoniti zastopnik nima posebnega dovoljenja, če je to potrebno, da organ, pristojen za socialne zadeve, postavi skrbnika pravdno nesposobni osebi, oziroma zahteva od zakonitega zastopnika, naj si priskrbi posebno dovoljenje, ali pa ukrene, kar je potrebno, da bi bila pravdno nesposobna stranka pravilno zastopana. Sodišče lahko da stranki rok za odpravo pomanjkljivosti iz prvega in drugega odstavka tega člena. Dokler se ne odpravijo te pomanjkljivosti, se smejo opravljati samo tista pravdna dejanja, zaradi katerih bi lahko nastale za stranko škodljive posledice, če bi se odložila. Če se omenjene pomanjkljivosti ne dajo odpraviti ali če brez uspeha preteče rok, razveljavi sodišče s sklepom pravdna dejanja, ki jih je opravilo v postopku, kolikor jih zadenejo te pomanjkljivosti; če pa so pomanjkljivosti take, da onemogočajo nadaljnjo pravdo, zavrže tožbo. Zoper sklep, s katerim se odredijo ukrepi za odpravo pomanjkljivosti, ni pritožbe (81. člen ZPP).

21. Stranka, ki je poslovno popolnoma sposobna, lahko sama opravlja pravdna dejanja - pravdna sposobnost (prvi odstavek 77. člena ZPP). Stranko, ki nima pravdne sposobnosti, zastopa njen zakoniti zastopnik (prvi odstavek 78. člena ZPP). Pravdna oziroma procesna sposobnost je sposobnost stranke, da samostojno in veljavno opravlja procesna dejanja. Ta sposobnost procesnega prava ustreza poslovni sposobnosti v materialnem pravu in tudi ZPP obstoj pravdne oziroma procesne sposobnosti v celoti veže na obstoj poslovne sposobnosti v materialnem pravu. Kdor je poslovno sposoben, je tudi procesno (pravdno) sposoben in v pravdi lahko samostojno opravlja procesna dejanja. V nasprotnem primeru mora stranka procesna dejanja opravljati preko zakonitega zastopnika, prav tako kot mora preko zakonitega zastopnika poslovno nesposobna oseba sklepati pravne posle. V teoriji in sodni taksi ni sporno, da je sklep, da oseba v določenem trenutku ni imela poslovne sposobnosti (in je zato npr. pogodba nična), mogoč tudi, če tej osebi v spornem času poslovna sposobnost formalno ni bila odvzeta. Ker se pravdna sposobnost navezuje na poslovno sposobnost, na načelni ravni ni dvoma, da mora enako veljati tudi v procesnem pravu. Torej je tudi v pravdnem postopku mogoč sklep, da določena oseba nima pravdne sposobnosti, čeprav jih poslovna sposobnost formalno ni odvzeta. Obstoj procesne sposobnosti je procesna predpostavka in na to sodišče pazi po uradni dolžnosti (80. člen ZPP).10

22. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v novem postopku postavilo izvedenko psihiatrične stroke, kot je to naložilo pritožbeno sodišča v sklepu I Cp 541/2021 z dne 26. 5. 2021, da pritožba izpostavlja dolgotrajnost tega pravdnega postopka, da ni sodne prakse, ki bi določno pojasnila, kako postopati v procesni situaciji, ko vloži tožbo po pooblaščencu oseba, ki nima procesne sposobnosti, da pokojna tožnica ob vložitvi tožbe in v času, ko je pooblastila odvetnico za vložitev tožbe, ni bila poslovno sposobna.

23. Pritožbeno sodišče na podlagi teh dejstev sledi razlogom sodišča prve stopnje, ki je tožbo zavrglo iz razloga, ker pokojna tožnica ob vložitvi tožbe ni bila poslovno sposobna, in ker gre za tako pomanjkljivost, ki je ni mogoče odpraviti, ker pokojni osebi ni mogoče postaviti začasnega zastopnika. Tožnica je pooblastila odvetnico 6. 5. 2014, odvetnica je vložila predmetno tožbo 16. 6. 2014, nobenega dvoma pa ni, da glede na ugotovljeno demenco, tožnica ni mogla pravno veljavno pooblastiti odvetnice za vložitev tožbe, ker ni bila poslovno sposobna, in zato tudi ni razumela pomena in posledic svojih dejanja, enako velja glede njene pravdne sposobnosti.11 Procesna sposobnost je namreč predpostavka za procesna dejanja stranke. Procesna sposobnost mora obstajati v času, ko se opravijo procesna dejanja. Procesna dejanja, ki jih opravi procesno nesposobna stranka so neučinkovita in jih sodišče ne upošteva. Če na narok pride le stranka, ne pa njen zakoniti zastopnik, se šteje, da na narok ni pristopil nihče.12 Iz teh razlogov pritožbeno sodišče ni sledilo sicer konstruktivnim navedbam pritožbe,13 da bi sodišče prve stopnje moralo odpraviti ovire, ki se nanašajo na procesno sposobnost tožnice, s tem, da bi moralo postopati po določbah drugega in četrtega odstavek 81. člena ZPP.

_**Glede poslovne/procesne nesposobnosti tožnice**_

24. Sodišče prve stopnje je navedlo prepričljive argumente, na podlagi katerih je ugotovilo, da tožnica ob vložitvi tožbe in v času podpisa pooblastila odvetnici za vložitev predmetne tožbe ni bila poslovno sposobna. Strokovna utemeljitev izvedenke in argumentacija sodišča prve stopnje ne potrjuje pritožbene teze, da gre zgolj za domnevo o obstoju demence pri tožnici.

25. Iz izvedenskega mnenja ZPIZ z dne 6. 4. 2004 izhaja, da je bila že takrat pri tožnici ugotovljena demenca. Sodišče prve stopnje je del tega mnenja povzelo,14 kjer so navedeni številni znaki, ki kažejo na demenco pri tožnici - gre za podroben in obširen opis številnih telesnih, psihomotornih in psihičnih znakov, ki prepričljivo potrjujejo, da je bila tožnica že takrat v stanju zmerne demence. Izkazan je bil upad na področju spominskih in drugih kognitivnih funkcij ter številni problematični zunanji dejavniki (hoja, pisanje, itd.), ki so potrjevali obstoj zmerne demence pri tožnici - taka oseba sicer uporabljala govor, še vedno je samostojna, hodi, sposobna je skrbeti za drugega,15 vendar ne more razumeti določenih zadev in odločati o sebi, kot je prepričljivo pojasnila izvedenka. Glede na splošno znana dejstva, da je demenca progresivna - napredujoča degenerativna možganska bolezen, kar potrjuje tudi mnenje izvedenke, se je stanje pri tožnici lahko le slabšalo. V postopku ni bil ugotovljen reverzibilen vzrok demence pri tožnici, prav tako ne vzroki, ki bi izločili obstoj napredujoče demence pri tožnici. Zmotna je teza pritožbe, ker slikovna diagnostika ni bila opravljena v zvezi z izvedenskim mnenjem ZPIZ, ni mogoče postaviti diagnoze o obstoju demence pri tožnici. Takega sklepanje ne potrjuje vsebina mnenja, kjer je navedena podrobna utemeljitev/obrazložitev zdravstvene anamneze tožnice, ki temelji na osebnem pregledu tožnice in njene zdravstvene dokumentacije, izvedenka pa je tudi navedla prepričljive razloge, zaradi katerih ima to mnenje pomembno strokovno dokazno vrednost. Že iz teh razlogov ni odločilno, da izvedenka ni imela možnosti pregledati tožnice.

26. Ker diagnostika oziroma slikovna diagnostika ni opisana v izvedenskem mnenju ZPIZ je izvedenka pojasnila, da je najverjetneje pri tožnici obstajala neopredeljena demenca, ker je za vaskularno demenco potrebna slikovna diagnostika. Pri vaskularni demenci je mogoče, da ima oseba svetle trenutke, vendar je izvedenka prepričljivo pojasnila, da tudi, če bi imela tožnica vaskularno demenco, v času podpisa pooblastila odvetnici za vložitev tožbe, ni imela svetlega trenutka. Prepričljiva so pojasnila izvedenke, kar potrjuje tudi logično sklepanje ob analizi zapisnika naroka z dne 14. 5. 2014 pred Okrajnim sodiščem v Kamniku, da tožnica ni vedela, da v (prej) navedenem postopku nastopa kot tožnica, da se spor nanaša na neveljavnost oporoke njenega moža, da je sedem minut potrebovala, da se je petkrat podpisala in zapisala besedilo "tožbeni zahtevek pripoznavam". Pritožbene navedbe, da obstaja možnost, da je imela tožnica v trenutku podpisa pooblastila svetel trenutek, tako ostajajo na nivoju ugibanja.

27. Glede zdravila Neurotin je sodišče prve stopnje ugotovilo, da to zdravilo tožnici ni bilo predpisano, da iz izpovedbe prvo tožnice izhaja, da v času, ko je tožnica živela pri njej, teh zdravil ni uživala, da je tožnica odklanjala zdravila izhaja iz izpovedbe tretje tožnice, s tem, da izvedenka ni potrdila, da bi ta zdravila s stranskimi učinki vlivala na stanje, kot je bilo ugotovljeno pri tožnici v zvezi z demenco.16

28. Glede na izvedensko mnenje ZPIZ in mnenje izvedenke, ni odločilno, da v zdravniškem mnenju z dne 22. 1. 2013, ki ga je izdelal zdravnik splošne medicine G. G. za sprejem tožnice v dom upokojencev, ni izpolnjena rubrika "posebnosti zdravstvenega stanja - obvezno izpolniti pri psihiatričnih bolnikih",17 prav tako ne more pretehtati dosežen rezultat KPSS iz mnenja z dne 16. 10. 2013, tudi iz razloga, ker tudi iz tega mnenja izhaja, da ima tožnica sindrom demence zmerne stopnje.18 Socialna delavka je izpovedala, da pri tožnici ni zaznala demence, izvedenka pa je strokovno argumentirano pojasnila (kar je sicer tudi splošno znano strokovno dejstvo oz. je vsebovano v številnih izvedenskih mnenjih v zvezi s problematiko prepoznavanja demence pri osebah), da demenco pri osebi nestrokovne osebe lahko ne prepoznajo,19 in če gre za enkraten stik ali za občasne stike z osebo, ki ima demenco, pa je te znake še težje opaziti. Izvedenci so v sodnih postopkih že večkrat pojasnili, da tudi splošni zdravnik lahko pri pacientu ne prepozna obstoja demence.

29. Postopka za odvzem poslovne sposobnosti zoper tožnico, ki ju izpostavlja pritožba, sta bila ustavljena iz procesnih razlogov in ne iz razloga, da ne obstajajo razlogi za odvzem poslovne sposobnosti, zato nista relevantna dokaza.

_**Odločitev pritožbenega sodišča**_

30. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP).

**_Odločitev o pritožbenih stroških_**

31. Prvo tožnica s pritožbo ni uspela, zato mora sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka. S tem, ko je bila zavrnjena pritožba, je bila zavrnjena tudi njena zahteva za povrnitev pritožbenih stroškov, zato poseben izrek ni potreben.

1 Podrobneje je dosedanji potek postopka povzelo sodišče prve stopnje v 1. - 3. - 7. t- sklepa. 2 V nadaljevanju tožnica. 3 L. št. 272-279. 4 V drugi sestavi senata, kot je sestava senata v tem sklepu. 5 L. št. 307-311. 6 Pritožba se sklicuje na sklepe VSL I Cp 1183/2020 in I Cp 903/2010. 7 Podrobneje glej 2. op. pritožbe. 8 Podrobneje glej 8 str. pritožbe. 9 Ugotovitve izvedenca F. F. iz mnenja in dopolnitve mnenja (B17 in B18) so sicer enake ugotovitvam izvedenke v tem postopku glede poslovne (ne)sposobnosti tožnice, pritožbeno sodišče še dodaja (obiter dictum), da je bilo izvedensko mnenje F. F. narejeno za potrebe pravdne zadeve, kjer so pravdne stranke tožnice. 10 Aleš Galič: Pravdni postopek - zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, letnik 2005, str. 330-333. 11 Glej 27. tč. sklepa sodišča prve stopnje. 12 Primerjaj Jože Juhart: Civilno procesno pravo FLR Jugoslavije, l. 1961, str.183, Jože Juhart: Pravdni postopek, l. 1974, op. 5. str. 117, Aleš Galič: Pravdni postopek - zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, letnik 2005, 6. tč. str. 340. 13 Do katerih se sodna praksa še ni izoblikovala - v pravni teoriji je zastopano stališče, da sodišče ravna po 81. členu ZPP in mora poskrbeti za poskus odprave nepravilnosti (zastopnik lahko odgovor na tožbo odobri), v poštev pa pride tudi določba četrtega odstavka tega člena, da se do odprave nepravilnosti lahko dopustijo procesna dejanja, katerih opustitev bi, za stranko lahko povzročila škodljive posledice - Aleš Galič: Pravdni postopek - zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, letnik 2005, 6. tč. str. 340. 14 V 21. tč. sklepa - podrobneje glej B7. 15 Tožnica je skrbela za svojega moža. 16 Podrobneje o tem glej razloge sodišča prve stopnje iz 43.-45. tč. sklepa. 17 Podrobneje o tem glej razloge sodišča prve stopnje iz 34. tč. sklepa. 18 Podrobneje o tem glej razloge sodišča prve stopnje iz 39. tč. sklepa in prilogo B9. 19 Podrobneje o tem glej razloge sodišča prve stopnje iz 26. in 30. tč. sklepa.