Jedro

Sodišče mora glede na pravno podlago storilčevega opravljanja dela ter obseg njegovih pooblastil in obveznosti, povezanih s tem delom, presoditi, ali je voznik tovornega vozila tudi odgovorna oseba imetnika dovoljenja za daljšo dobo uporabe preskusnih tablic oziroma odgovorna oseba pravne osebe za vgradnjo tahografa.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi glede prekrškov, navedenih pod točkama 2 in 4 plačilnega naloga Generalne policijske uprave, Uprave uniformirane policije, Specializirane enote za nadzor prometa, št. 0000118577484 z dne 13. 5. 2019, ter se zadeva v tem delu vrne sodišču v novo odločanje.

Obrazložitev

A. 1. Prekrškovni organ Generalna policijska uprava, Uprava uniformirane policije, Specializirana enota za nadzor prometa, je zoper storilca A. A. izdal plačilni nalog zaradi prekrškov po šestem odstavku 25. člena ZMV-1 (točka 1 izreka), po šestem odstavku 37. člena ZMV-1 (točka 2 izreka), po petem odstavku 41. člena ZMV-1 (točka 3 izreka) in po tretjem odstavku 40. člena ZDCOPMD (točka 4 izreka). Zanje mu je določil globo (po vrsti) 500,00 EUR, 150,00 EUR, 100,00 EUR in 500,00 EUR, nato pa izrekel enotno globo 1.250,00 EUR. Zoper plačilni nalog je storilec vložil zahtevo za sodno varstvo, ki jo je Okrajno sodišče v Ljubljani zavrnilo kot neutemeljeno in storilcu naložilo plačilo sodne takse.

2. Zoper pravnomočno odločbo je vrhovni državni tožilec vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri uveljavlja kršitev materialnih določb predpisa, ki določa prekršek, to je šestega odstavka 37. člena ZMV-1 in tretjega odstavka 40. člena ZDCOPMD, oboje v zvezi s 15. členom Zakona o prekrških (ZP-1), in sicer na način iz 1. točke 156. člena ZP-1. Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijano pravnomočno odločbo spremeni tako, da jo v delu, v katerem je bil storilec spoznan za odgovornega prekrškov po šestem odstavku 37. člena ZMV-1 in po tretjem odstavku 40. člena ZDCOPMD, odpravi, ter storilcu za prekrška po šestem odstavku 25. člena ZMV-1 in po petem odstavku 40. člena ZMV-1, ob upoštevanju določenih glob 500,00 EUR in 100,00 EUR, izreče novo enotno globo po 27. členu ZP-1. 3. Zahteva za varstvo zakonitosti je bila po 171. členu ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) vročena storilcu in njegovi zagovornici. Nanjo je odgovorila slednja, in sicer, da se z zahtevo v celoti strinja.

B.

4. Iz ugotovitev pravnomočne odločbe in iz vsebine spisa izhaja, da je storilec prekrške storil kot voznik tovornega vozila znamke Renault Traffic Furgon s pripetim bivalnim priklopnikom Adria Mobil Altea. Tovorno vozilo je bilo last družbe B., d.o.o. (v nadaljevanju: družba B.), ki izvaja transportne storitve, bivalni priklopnik pa je bil namenjen v nakladišče te družbe, od koder bi bil prepeljan na Švedsko. Po ugotovitvah izpodbijane sodbe je šlo za komercialni prevoz počitniške prikolice v imenu in na račun ter s sredstvi družbe B., storilec pa je bil kot voznik za družbo B. pooblaščen opravljati to delo.

5. Vrhovni državni tožilec sprejema ugotovitev sodišča, da je bil storilec pooblaščen opravljati delo v imenu, v korist in s sredstvi družbe B., kakor tudi to, da je prekrške storil pri opravljanju dejavnosti te družbe. Zato se strinja tudi z nadaljnjim sklepom sodišča, da se storilec s tem kvalificira kot odgovorna oseba pravne osebe iz prvega odstavka 15. člena ZP-1, ki je tista oseba, ki je pooblaščena opravljati delo v imenu, na račun, v korist ali s sredstvi pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti. Odgovorna oseba pravne osebe pa odgovarja za prekrška po šestem odstavku 37. člena ZMV-1 in po tretjem odstavku 40. člena ZDCOPMD, zaradi katerih je bil (med drugimi) kaznovan storilec.

6. Tako se po šestem odstavku v zvezi s petim odstavkom 37. člena ZMV-1 z globo 1.000,00 EUR kaznuje imetnik dovoljenja za daljšo dobo uporabe preskusnih tablic, ki ne izda posebnega dovoljenja za vsako preskusno vožnjo, njegova odgovorna oseba pa z globo 150,00 EUR. Imetnik dovoljenja za daljšo dobo uporabe preskusnih tablic je lahko pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik, ki je registriran za prodajo vozil, proizvajalec vozil ali organizacija, ki preskuša vozila (četrti odstavek 37. člena ZMV-1). Določba petega odstavka 37. člena ZMV-1 torej obveznost, da za vsako preskusno vožnjo izda posebno dovoljenje, nalaga imetniku dovoljenja za daljšo dobo uporabe preskusnih tablic, medtem ko za prekršek, če imetnik dovoljenja tega ne stori, odgovarja tudi njegova odgovorna oseba. Ker se pojem „odgovorne“ osebe nanaša na njeno odgovornost za njeno delo, to pomeni, da bo odgovorna oseba imetnika dovoljenja za daljšo dobo uporabe preskusnih tablic za ta prekršek odgovarjala le, če bo za to zadolžena na podlagi splošnih predpisov ali pa bo pristojnost oziroma obveznost za izdajo posebnih dovoljenj za vsako preskusno vožnjo nanjo prenesel imetnik dovoljenja.

7. V konkretnem primeru je bilo ugotovljeno, da je bila družba B. imetnik takšnega dovoljenja in da je storilec zanjo opravljal preskusno vožnjo počitniškega priklopnika, da pa slednji v vozilu ni imel posebnega dovoljenja za preskusno vožnjo, temveč le neizpolnjen obrazec. Sodišče je presodilo, da bi to posebno dovoljenje, ki ga je storilec prevažal s seboj neizpolnjenega, moral izpolniti prav on, pri tem pa iz ugotovitev izpodbijane pravnomočne odločbe ne izhajajo dejstva in okoliščine, ki bi izkazovale, da je bil storilec odgovorna oseba družbe B. s pooblastili za izdajo posebnega dovoljenja za (vsako) preskusno vožnjo. Ni namreč jasno, na kakšni pravni podlagi je storilec v imenu in na račun ter s sredstvi družbe B. opravljal delo voznika, saj je sodišče ugotovilo le to, da je bil direktor družbe B., B. B., njegov „šef“. Posledično ni jasno, ali je bil na podlagi pravnega akta oziroma dogovora, na podlagi katerega je storilec opravljal delo voznika na preskusni vožnji, slednji kot odgovorna oseba družbe B. zadolžen tudi za izdajo posebnih dovoljenj za preskusne vožnje.

8. Kot odgovorna oseba pravne osebe B. pa je bil storilec, ker je v javnem cestnem prometu uporabljal vozilo, v katerega ni bil vgrajen tahograf, pa bi moral biti, kaznovan tudi za prekršek po tretjem odstavku 40. člena ZDCOPMD. Ta za odgovorno osebo pravne osebe za vsako kršitev iz prvega odstavka tega člena predpisuje globo 500,00 EUR, vendar največ 5.000,00 EUR. Prvi odstavek istega člena pa določa, da se z globo 1.500,00 EUR za vsako vozilo, v katero tahograf ni vgrajen, kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna (med drugim) v nasprotju s prvim odstavkom 3. člena Uredbe 165/2014/EU, ki določa, da se tahografi vgradijo in uporabljajo v vozilih, ki so registrirana v državi članici, se uporabljajo za prevoz oseb ali blaga po cesti in za katera se uporablja Uredba (ES) št. 561/2006. 9. Tudi v tem primeru je treba pritrditi vrhovnemu državnemu tožilcu, da je z odgovorno osebo pravne osebe, ki odgovarja za kršitev, da tahograf ni bil vgrajen v vozilo, čeprav gre za vozilo, za katerega je v skladu s 3. členom Uredbe 165/2014/EUR predpisana vgradnja tahografa, po tretjem odstavku 40. člena ZDCOPMD mišljena tista oseba, ki je bila v skladu z notranjimi akti pravne osebe ali na podlagi splošnih predpisov za vgradnjo tahografa v vozilo tudi zadolžena. Sodišče je sicer ugotovilo, da je storilec uporabljal oziroma vozil vozilo, v katerega ni bil vgrajen tahograf, čeprav bi v skladu z zgoraj predstavljenimi predpisi vanj moral biti vgrajen, ni pa ugotovilo dejstev in okoliščin, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da je družba B. storilca kot odgovorno osebo pravne osebe zadolžila za tehnično skladnost in opremljenost vozil oziroma za vgradnjo tahografa v vozilo. Samo iz ugotovitve, da je storilec z omenjenim vozilom v imenu in na račun ter s sredstvi družbe B. upravljal kot pooblaščeni voznik, na to ni mogoče sklepati.

C.

10. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da je sodišče prekršilo materialne določbe predpisov, ki določata prekršek, in sicer šesti odstavek 37. člena ZMV-1 ter tretji odstavek 40. člena ZDCOPMD v vprašanju, ali je mogoče voznika šteti za odgovorno osebo pravne osebe in s tem za storilca očitanih prekrškov. Zahtevi za varstvo zakonitosti je zato ugodilo in izpodbijano sodbo glede prekrškov, navedenih pod točkama 2 in 4 plačilnega naloga Generalne policijske uprave, Uprave uniformirane policije, Specializirane enote za nadzor prometa, št. 0000118577484 z dne 13. 5. 2019, razveljavilo ter zadevo v tem delu sodišču vrnilo v novo odločanje (prvi odstavek 426. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1).

11. V ponovljenem odločanju bo moralo sodišče raziskati pravno podlago storilčevega opravljanja dela voznika pri družbi B. ter obseg njegovih pooblastil in obveznosti, povezanih s tem delom, da bo lahko presodilo, ali se kvalificira kot odgovorna oseba pravne osebe v smislu šestega odstavka 37. člena ZMV-1 ter tretjega odstavka 40. člena ZDCOPMD.