Jedro

Ker tožeča stranka nima več terjatve do tožene, niso izpolnjene materialnopravne predpostavke, da bi sodišče tožbenemu zahtevku ugodilo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanih v III. in IV. točki izreka spremeni tako, da se sedaj glasi: „ III. Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 125768/2012 z dne 3. 9. 2012 se razveljavi tudi v 1. in 3. točki izreka in se tožbeni zahtevek za plačilo glavnice v znesku 632,54 EUR in zakonske zamudne obresti od tega zneska od 30. 8. 2012 dalje do plačila, obračunane zamudne obresti v znesku 146,37 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 8. 2012 dalje do plačila ter stroškov izdaje sklepa o izvršbi v znesku 39,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, zavrne.

IV. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pravdnega postopka.“

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo:

I. Umik tožbe za znesek 4,15 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 8. 2012 do plačila se vzame na znanje in se postopek v tem obsegu ustavi.

II. Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 125768/2012 z dne 3. 9. 2012 se delno razveljavi za znesek za znesek 4,15 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 8. 2013(1) do plačila.

III. Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 125768/2012 z dne 3. 9. 2012 ostane delno v veljavi v 1. odstavku izreka sklepa, tako da je toženec dolžan tožeči stranki v roku 8 dni plačati: - glavnico v znesku 632,54 EUR in zakonske zamudne obresti od tega zneska od od 30. 8. 2012 dalje do plačila, - obračunane zamudne obresti v znesku 146,37 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 8. 2012 dalje do plačila, - stroške izdaje sklepa o izvršbi v znesku 39,00 EUR v roku 8 dni od prejetja sodbe in v primeru zamude od 9. dneva dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, in se tožbenemu zahtevku v tem obsegu ugodi.

IV. Tožena stranka je tožeči stranki dolžna plačati 57,00 EUR nadaljnjih pravdnih stroškov v roku 8 dni od prejema sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. dneva dalje do plačila.

2. Zoper sodbo in sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila tožena stranka po stečajnem upravitelju. Višjemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo in sklep razveljavi ter tožbeni zahtevek zavrne, upniku pa naloži povrnitev pritožbenih stroškov z obrestno posledico. Dopolnitev pritožbe (red. št. 23, list. št. 76 spisa) je tožena stranka vložila po izteku roka za pritožbo, dne 5. 10. 2015, zato te vloge višje sodišče ni upoštevalo (prvi odstavek 333. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP).

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. O pritožbi zoper sodbo je na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica, saj gre za gospodarski spor majhne vrednosti, zadeva pa ni zapletena glede pravnih ali dejanskih vprašanj in od odločitve o pritožbi ni mogoče pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja, kar bi opravičevalo odločitev, da se zadeva odstopi v reševanje senatu.

6. Skladno s prvim odstavkom 350. člena ZPP je višje sodišče preizkusilo sodbo v tistem delu, v katerem tožena stranka ni zmagala v sporu (III. in IV. točka izreka izpodbijane sodbe).

7. Procesna situacija v tej pravdni zadevi je naslednja: po razveljavitvi sklepa o izvršbi v izvršilnem postopku dne 8. 11. 2012 in odstopu zadeve v pravdni postopek je sodišče prve stopnje dne 24. 2. 2015 izdalo sklep o prekinitvi pravdnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka nad toženo stranko in stečajnega upravitelja tožene stranke pozvalo, da v imenu tožene stranke prevzame postopek (sklep na red. št. 19, list št. 66 spisa), dne 30. 7. 2015 pa izdalo izpodbijano sodbo.

8. Kot izhaja iz dne 22. 6. 2015 izdanega sklepa St 4313/2014, ki je postal pravnomočen 8. 7. 2015 in ki se sklicuje na končni seznam preizkušenih terjatev z dne 18. 6. 2015 (r. 46), je bilo v stečajnem postopku nad toženo stranko že pravnomočno odločeno tudi o vseh priznanih in prerekanih terjatvah ter ločitvenih pravicah. Izpodbijana sodba v tem postopku je bila izdana po tem, dne 30. 7. 2015. 9. Z objavo sklepa o preizkusu terjatev je prenehal razlog za prekinitev pravdnega postopka.(2) Nastopila pa je tudi situacija iz 296. člena ZFPPIPP, te določbe pa, kot ugotavlja višje sodišče, sodišče prve stopnje ob izdaji izpodbijane sodbe ni upoštevalo.

10. Prvi odstavek 296. člena ZFPPIPP določa, da morajo upniki v stečajnem postopku prijaviti vse svoje terjatve do stečajnega dolžnika, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, razen tistih, za katere zakon določa, da se ne prijavijo. Skladno s petim odstavkom istega člena pa v primeru, da upnik zamudi rok za prijavo terjatve (iz prvega, drugega, tretjega ali četrtega odstavka tega člena), njegova terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika preneha.

11. Tožničina terjatev v tem postopku je denarna terjatev za plačilo obrokov zavarovalne premije, ki ne spada v nobeno izmed skupin terjatev, ki jih v postopku stečaja ni potrebno prijaviti (šesti odstavek 296. člena ZFPPIPP). Višje sodišče nadalje ugotavlja, da držijo pritožbene trditve tožene stranke, da tožeča stranka svoje terjatve v stečajnem postopku nad toženo stranko ni prijavila. Zato je njena terjatev do tožene stranke že pred izdajo izpodbijane sodbe prenehala. Gre za prenehanje materialnopravnega upravičenja tožeče stranke (po samem zakonu je prenehala njena stvarna legitimacija).

12. Ker torej tožeča stranka nima (več) terjatve do tožene, niso izpolnjene materialnopravne predpostavke, da bi sodišče tožbenemu zahtevku ugodilo. Višje sodišče je zato moralo pritožbi ugoditi in je izpodbijano sodbo na podlagi 1. in 5. alineje 358. člena ZPP spremenilo tako, da je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 125768/2012 z dne 3. 9. 2012 razveljavilo, tožbeni zahtevek, ki izhaja iz III. točke izreka izpodbijane sodbe, pa zavrnilo.

13. Ker spremenjena odločitev o glavni stvari terja tudi spremembo odločitve o pravdnih stroških v izpodbijani sodbi (2. odstavek 165. člena ZPP), in tožeča stranka v pravdi ni uspela, je v skladu prvim odstavkom 154. člena ZPP dolžna svoje pravdne stroške nositi sama. Zato je višje sodišče tudi odločitev o tem delu zahtevka (za plačilo 57,00 EUR nadaljnjih pravdnih stroškov, kot izhaja iz IV. točke izreka izpodbijane sodbe) spremenilo tako, da tožeča stranka stroške pravdnega postopka krije sama.

Op. št. (1): pravilno: 2012 Op. št. (2): Drugi odstavek 301. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP s spremembami in dopolnitvami).