Jedro

Okoliščina, da iz izvedeniškega mnenja izvedenca izhaja, da je izvedenec 6. 6. 2022 izvedel ponovni ogled v prisotnosti samo predlagatelja, sama po sebi brez navedbe drugih okoliščin glede ravnanja izvedenca v zvezi s ponovnim ogledom še ne vzbuja dvoma v izvedenčevo nepristranskost, ki bi utemeljevala njegovo izločitev. Zgolj na podlagi tega dejstva še namreč ni mogoče (prepričljivo) sklepati na pristranski odnos izvedenca oziroma na njegovo favoriziranje predlagatelja.

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem zavrnilnem delu II. točke izreka spremeni tako, da mora predlagatelj v roku 8 dni od prejema tega sklepa sodišča druge stopnje prvemu nasprotnemu udeležencu povrniti še 354,65 EUR stroškov postopka, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

II.V preostalem se pritožba zavrne in se v še izpodbijanih a nespremenjenih delih (to je v preostalem delu zavrnilnega dela II. točke izreka in v IV. točki izreka) sklep sodišča prve stopnje potrdi.

III.Predlagatelj, ki sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, mora v roku 8 dni od prejema tega sklepa sodišča druge stopnje prvemu nasprotnemu udeležencu povrniti 320,26 EUR pritožbenih stroškov, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom odločilo, da je predlagatelj dolžan sam kriti svoje stroške postopka (I. točka izreka), da je predlagatelj dolžan prvemu nasprotnemu udeležencu povrniti stroške postopka v znesku 1.082,62 EUR v roku 8 dni, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, v presežku pa je predlog prvega nasprotnega udeleženca zavrnilo (II. točka izreka), da je predlagatelj dolžan drugemu in četrtemu nasprotnemu udeležencu povrniti stroške postopka v znesku 1.326,39 EUR v roku 8 dni, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka) in zavrnilo predlog prvega nasprotnega udeleženca za izločitev izvedenca gradbene stroke mag. A. A. (IV. točka izreka).

2.Zoper zavrnilni del II. točke izreka in zoper IV. točko izreka se pravočasno pritožuje prvi nasprotni udeleženec po pooblaščenki in uvodoma uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in sklep v izpodbijanih delih spremeni tako, da predlogoma prvega nasprotnega udeleženca v celoti ugodi, podredno pa, da sklep v izpodbijanih delih razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, vse s stroškovno posledico za predlagatelja.

Izpostavlja, da je izpodbijani sklep nepravilen in da krši ustavne in konvencijske pravice prvega nasprotnega udeleženca. Navaja, da se naj povsod, kjer se sklicuje na kršitev pravice do izjave, šteje, da s tem uveljavlja kršitev 5. člena ZPP, 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, 22. člena Ustave (enako varstvo pravic) ter 6(1) člena EKČP (pravica do poštenega sojenja). Sodišče prve stopnje je odločitev o zavrnitvi zahteve za izločitev izvedenca mag. A. A. utemeljilo z napačnima razlogoma, da v konkretnem primeru ne gre za izvedbo dokazov v pravdnem postopku in da ne gre za izvajanje dokaza z ogledom po 220. členu ZPP. Meni, da bi sodišče moralo paziti, da se že v tej fazi zagotovi zakonit postopek oziroma, da se odpravijo okoliščine, ki bi onemogočale pošteno in nepristransko vodenje postopka. Med te okoliščine sodi institut izločitve izvedenca po 247. v zvezi s 70. členom ZPP. Nobenega razumnega razloga ni, da se institut izločitve izvedenca ne bi uporabil v postopku zavarovanja dokazov samo za to, ker gre za predhodni postopek pred pravdo. V vsakem primeru gre za sodni postopek, v katerem morajo biti zagotovljene temeljne procesne kavtele strank. V morebitni kasnejši pravdi1 bo namreč to mnenje uporabljeno kot ključni dokaz. Stranka, kateri je bila okrnjena pravica do izjave pred pravdo, te kršitve zaradi spremenjenih okoliščin kasneje ne bo mogla več sanirati. Sodišče se ni argumentirano opredelilo do ključnega razloga, na podlagi katerega je prvi nasprotni udeleženec utemeljeval zahtevo za izločitev izvedenca. Navaja, da se ni skliceval na to, da naj bi šlo za ogled po 220. členu ZPP, kot to napačno pojasni sodišče. Skliceval se je na fazo, ko izvedenec raziskuje dejstva, da o njih poroča, zaradi česar je to delovanje v resnici pričevanje. Če pa izvedenec predmet pregleduje sam (kot sodnikov pomočnik), izvaja dokaz z ogledom ali listinami. Njegov položaj se tu malo razlikuje od položaja zaprošenega sodnika, zato je prav, da v takih primerih k ogledu povabi stranki. Sodišče se do teh trditev ni opredelilo oziroma jih je spregledalo, zato je podana kršitev pravice do izjave po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP. Sodišče se je sklicevalo zgolj na ogled, ki je bil opravljen 26. 5. 2022 v prisotnosti vseh strank in zaključilo, da je bilo strankam omogočeno, da so sodelovale pri izvedenčevih aktivnostih, vendar pa je navedena ugotovitev napačna, saj iz mnenja izvedenca izhaja, da je bil ponovni ogled izveden 6. 6. 2023 v prisotnosti samo predlagatelja. To ključno okoliščino, na kateri temelji zahteva izločitev, pa je sodišče prezrlo. Izpodbijan sklep v tem delu ni utemeljen z razumnimi razlogi, iz katerih bi bilo razvidno, da je sodišče odločalo na podlagi zakona in kriterijev, ki pri sojenju ne bi smeli biti upoštevani. S tem sklep krši prepoved sodniške samovolje, kar je kršitev 22. člena Ustave (pravica do enakega varstva pravic). Stališče sodišča pa je tudi materialnopravno napačno, ker je štelo, da v okoliščini, da prvi nasprotni udeleženec ni sodeloval pri vseh aktivnostih izvedenca, ni zasledilo razlogov, ki bi vzbujale dvom v izvedenčevo nepristranskost. Ključna kršitev je, da je izvedenec na ponovni ogled vabil zgolj predlagatelja, ne pa tudi prvega nasprotnega udeleženca. Prvi nasprotni udeleženec je trdil v vlogi z dne 1. 9. 2022 (glej navedbe iz II. poglavja navedene vloge), da objektivna nepristranskost ni bila zagotovljena, ker je izvedenec na ponovni ogled vabil zgolj eno od strank. Tako postopanje predstavlja neupravičeno favoriziranje ene stranke in omaja zunanji videz nepristranskosti. S tem je izvedenec grobo posegel v temeljna načela pravdnega postopka, to je v načelo kontradiktornosti in načelo neposrednosti. Navaja še, da razlogi sodišča, ko se opredeljuje do predloga za razveljavitev sklepa o določitvi izvedenca, zamegljujejo bistvo zadeve in za odločitev niso relevantni. Meni, da je napačen tudi zaključek sodišča, da je bilo za pripravo vsake izmed vlog z dne 13. 5. 2022 in 18. 5. 2022 potrebna le ena ura, saj sta obe vlogi vsebovali tudi priloge. Prvi nasprotni udeleženec je prvotno res priglasil zgolj 100 točk za vsako vlogo, vendar pa je kasneje v vlogi z dne 23. 12. 2023 ugotovil, da je prišlo do pomote, zaradi česar je dopolnil priglašene stroške. Sodišče bi pravilno moralo za vsako vlogo priznati 200 točk, saj sta za pripravo vsake vloge bili potrebni minimalno dve uri. Sodišče tudi sicer ni obrazložilo, zakaj meni, da je za pripravo 3 in 4 strani dolge vloge potrebna zgolj ena ura. Zato je v tem delu podana tudi kršitev pravice do izjave po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Vsako vlogo je potrebno pred vložitvijo pripraviti in jo poslati v pregled in potrditev stranki. Sodišče je napačno uporabilo Odvetniško tarifo (OT), ko je za vlogo z dne 1. 9. 2022 priznalo le 250 točk in ne 500 točk, saj ne drži, da gre za tretjo vlogo v postopku. Meni, da prvi dve vlogi, to je vloga z dne 13. 5. 2022 in z dne 18. 5. 2022, ne predstavljata pripravljalnih vlog, ampak izjavo oziroma predlog, za ti vlogi pa nagrada v OT ni izrecno določena. Prva vsebinska vloga v postopku, s katero se je prvi nasprotni udeleženec opredelil do predloga predlagatelja za zavarovanje dokazov, je bila šele vloga z dne 1. 9. 2022. Ker je šlo za odgovor na predlog predlagatelja, bi moralo sodišče za to vlogo skladno s 1. točko tar. št. 20 OT priznati 500 točk. Napačno je sodišče priznalo tudi stroške vloge z dne 27. 9. 2022, saj glede na povedano ta predstavlja drugo in ne tretjo pripravljalno vlogo, kot je napačno zaključilo sodišče, zato bi moralo sodišče pravilno za to vlogo priznati 375 točk. Napačno je sodišče tudi zaključilo, da vloga z dne 9. 9. 2022 ni bila potrebna. Vloga z dne 9. 9. 2022 je odgovor na vlogo predlagatelja z dne 8. 9. 2022, v njej se je prvi nasprotni udeleženec opredelil do nedopustnega vprašanja, ki ga je predlagatelj postavil v svoji vlogi. Tega vprašanja predlagatelj prej ni zastavil, zato se prvi nasprotni udeleženec do te predlagateljeve navedbe predhodno niti ni mogel opredeliti. Sodišče bi za to vlogo moralo prvemu nasprotnemu udeležencu odmeriti 500 točk, saj je šlo v smislu tar. št. 20 OT za prvo pripravljalno vlogo. Priglaša stroške pritožbe.

1

3.Predlagatelj je v po pooblaščenki vloženem odgovoru na pritožbo nasprotoval pritožbenim navedbam kot neutemeljenim in se zavzemal za zavrnitev pritožbe. Priglasil je stroške odgovora na pritožbo.

4.Pritožba je delno utemeljena.

5.V konkretni zadevi je predlagatelj vložil predlog za zavarovanje dokazov (primerjaj XIX. poglavje ZPP) in predlagal, da se postavi sodnega izvedenca s področja gradbene stroke zaradi ugotovitve stanja in vzrokov krušenja in odpadanja bazenske talne obloge na objektu predlagatelja. Sodišče prve stopnje je predlogu za zavarovanje dokazov ugodilo in za izvedenca določilo mag. A. A., ki je izdelal pisno izvedeniško mnenje. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo o povrnitvi priglašenih stroškov udeležencev in odločilo o zahtevi prvega nasprotnega udeleženca za izločitev sodnega izvedenca mag. A. A..

O stroških

6.Sodišče prve stopnje se je ob odločanju o povrnitvi stroškov postopka zavarovanja dokazov pravilno oprlo na 167. člen ZPP, ki določa, da stroške postopka za zavarovanje dokazov krije stranka, ki je predlagala zavarovanje. Ta stranka mora povrniti stroške tudi nasprotni stranki oziroma postavljenemu začasnemu zastopniku.

7.Ne drži pritožbeni očitek, da ni mogoče preizkusiti obrazložitve sodišča prve stopnje, da je pooblaščenec za pripravo vlog z dne 13. 5. 2022 in 18. 5. 2022 potreboval največ eno uro časa,2 saj gre v tem delu za oceno sodišča prve stopnje o porabljenem času za pripravo vlog, ki jo je mogoče preizkusiti z vpogledom v obe navedeni vlogi v spisu. Veljavna OT v 1. točki tar. št. 50 OT določa, da pripada stranki za storitve, ki so odvisne zlasti od porabljenega časa in v tarifi niso posebej ovrednotene, za vsake začete pol ure 50 točk.3 Za odmero nagrade je torej relevanten konkretno porabljen čas za pripravo vloge. V vlogi z dne 13. 5. 2022 se je prvi nasprotni udeleženec izjavil o po predlagatelju predlagani osebi izvedenca, v vlogi z dne 18. 5. 2022 pa je podal predlog za razveljavitev sklepa o imenovanju izvedenca in obvestitev drugega o pravdi. Sodišče prve stopnje je za navedeni vlogi prvemu nasprotnemu udeležencu pravilno priznalo po 100 točk za vsako, saj gre za kratki in enostavni vlogi, ki tudi po presoji sodišča prve stopnje gotovo nista zahtevali več kot eno uro časa. Nasprotni udeleženec v stroškovniku ni konkretneje navedel, koliko časa je porabil za sestavo vsake od vlog, zato navedbe, da sta vlogi vsebovali tudi priloge in da je za vsako porabil minimalno dve uri, ki jih pritožnik poda šele v pritožbi, predstavljajo nedopustno širjenje navedb v pritožbi, ki jih pritožbeno sodišče ne more upoštevati, saj pritožnik hkrati ne izkaže, čemu teh navedb ni podal že pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 337. člena ZPP).

8.Utemeljeno pa prvi nasprotni udeleženec izpodbija odmero nagrade za vlogo z dne 1. 9. 2022. Pravilno navaja, da je sodišče prve stopnje nagrado za to vlogo zmotno odmerilo po 3. točki tar. št. 20 OT. Navedena tar. št. določa nagrade za obrazložene vloge v pravdnem postopku, v konkretnem primeru pa gre za postopek zavarovanja dokazov pred uvedbo pravdnega postopka. Nagrada za vloge v postopku zavarovanja dokazov je določena v zgoraj že povzeti 1. točki tar. št. 50 OT in je odvisna od porabljenega časa za sestavo vloge. Sodišče druge stopnje ocenjuje, da za predmetno vlogo, s katero je prvi nasprotni udeleženec po prejemu pisnega izvedeniškega mnenja podal obširne pripombe na izvedeniško mnenje in zahteval izločitev izvedenca, vloga pa obsega skupaj 25 tipkanih strani, porabil (vsaj) pet ur časa, zaradi česar je zanjo utemeljeno priglasil nagrado v višini 500 točk. Iz istega razloga je napačno odmerilo tudi nagrado za sestavo vloge z dne 27. 9. 2022, saj je tudi nagrado za to vlogo nepravilno presojalo po 3. točki tar. št. 20 OT namesto pravilno po 1. točki tar. št. 50 OT. Za vlogo z dne 27. 9. 2022 sodišče druge stopnje ocenjuje, da je prvi nasprotni udeleženec porabil štiri ure svojega časa. Gre namreč za daljšo vlogo, saj obsega 8 tipkanih strani, s katero se je vsebinsko opredelil do odgovorov izvedenca z dne 16. 9. 2022, zato mu za sestavo predmetne vloge pripada vseh priglašenih 375 točk.

9.Utemeljeno prvi nasprotni udeleženec pritožbeno izpodbija tudi zavrnitev povrnitve stroškov vloge z dne 9. 9. 2022 kot nepotrebnih. Sodišče prve stopnje je nepravilno obrazložilo, da je prvi nasprotni udeleženec v vlogi z dne 9. 9. 2022 zgolj ponovil prej navedena naziranja in predloge. Kot pravilno navaja prvi nasprotni udeleženec v pritožbi, se je v tej vlogi opredelil do navedb predlagatelja v vlogi 30. 8. 2022, ki jo je prejel 8. 9. 2022, in vsebinsko nasprotoval predlogu predlagatelja glede postavljenega vprašanja izvedencu. Po oceni sodišča druge stopnje je za sestavo vloge z dne 9. 9. 2022 prvi nasprotni udeleženec porabil eno uro svojega časa, saj gre za vsebinsko kratko vlogo, za kar mu pripada 100 točk.

10.Po obrazloženem ob pravilni uporabi določil OT prvemu nasprotnemu udeležencu za sestavo pisnih vlog z dne 1. 9. 2022, 9. 9. 2022 in 27. 9. 2022 pripada še nadaljnjih 475 točk, skupaj z zahtevanimi materialnimi izdatki v višini 2 % od vrednosti storitev v višini 9,5 točk pa 484,50 točk, kar ob vrednosti ene odvetniške točke (0,60 EUR) znaša 290,70 EUR. K temu znesku je sodišče druge stopnje prištelo še 22 % DDV v znesku 63,95 EUR, kar skupaj znaša 354,65 EUR. Te stroške mora predlagatelj povrniti prvemu nasprotnemu udeležencu v roku 8 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka 8. dnevnega roka dalje do plačila.

O zahtevi za izločitev izvedenca

11.Sodišče prve stopnje je v zvezi z zahtevo prvega nasprotnega udeleženca za izločitev izvedenca mag. A. A. pravilno izhajalo iz določila 247. člena ZPP, ki določa, da je izvedenec lahko izločen iz istih razlogov, iz katerih je lahko izločen sodnik ali sodnik porotnik. Prvi nasprotni udeleženec je podal predlog za izločitev sodnega izvedenca iz razloga po 6. točki 70. člena ZPP, ki določa da sodnik ali sodnik porotnik ne sme opravljati sodniške dolžnosti, če so podane druge okoliščine, ki zbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. V skladu s sodno prakso so to predvsem okoliščine osebne narave, kot npr. prijateljstvo, sovraštvo, daljne sorodstvo do strank in pooblaščencev.

12.Ni utemeljena pritožba, ki sodišču prve stopnje očita kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, ker da je sodišče prve stopnje prezrlo in se naj ne bi opredelilo do ključne okoliščine, na kateri temelji zahteva za izločitev izvedenca. Pritožbeno ni sporno, da je prvi nasprotni udeleženec zahtevo za izločitev izvedenca utemeljeval s tem, da iz izvedeniškega mnenja izhaja, da je izvedenec ponovni ogled objekta (bazenske obloge) opravil 6. 6. 2022 v prisotnosti samo predlagatelja. Sodišče prve stopnje je navedeni izločitveni razlog najprej povzelo na več mestih obrazložitve izpodbijanega sklepa,4 nato pa se je do njega vsebinsko opredelilo v 19. točki obrazložitve prvostopenjskega sklepa. Sodišče prve stopnje je odločitev o zavrnitvi zahteve za izločitev izvedenca obrazložilo z jasnimi in razumnimi razlogi, ki omogočajo njen preizkus. Posledično tudi ni bil kršen 22. člen Ustave o enakem varstvu pravic in 6. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) o pravici do poštenega sojenja.

13.Po presoji sodišča druge stopnje je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno obrazložilo, da okoliščina, da prvi nasprotni udeleženec ni sodeloval pri vseh aktivnostih izvedenca, ni okoliščina, ki bi vzbujala dvom v izvedenčevo nepristranskost. Okoliščina, da iz izvedeniškega mnenja izvedenca izhaja, da je izvedenec 6. 6. 2022 izvedel ponovni ogled v prisotnosti samo predlagatelja, sama po sebi brez navedbe drugih okoliščin glede ravnanja izvedenca v zvezi s ponovnim ogledom še ne vzbuja dvoma v izvedenčevo nepristranskost, ki bi utemeljevala njegovo izločitev. Zgolj na podlagi tega dejstva še namreč ni mogoče (prepričljivo) sklepati na pristranski odnos izvedenca oziroma na njegovo favoriziranje predlagatelja.

14.Pritožbene navedbe, da mora tudi v postopku zaradi zavarovanja dokazov izvedenec k ogledu povabiti vse stranke, v konkretnem primeru pa to ni bilo spoštovano, ker je bil ponovni ogled opravljen samo v prisotnosti predlagatelja, zadevajo pravilnost same izvedbe tega dokaza, odpravi pomanjkljivosti pri izvedbi dokaza pa ni namenjen institut izločitve izvedenca, ampak drugi v ZPP določeni instituti. Ker pritožbene navedbe, ki sodišču prve stopnje očitajo, da je bil dokaz z izvedencem v konkretnem primeru nepravilno izveden, za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa o zavrnitvi zahteve za izločitev izvedenca niso relevantne, se sodišče druge stopnje do teh pritožbenih navedb ne bo posebej opredeljevalo.

15.Po povedanem je sodišče druge stopnje delno utemeljeni pritožbi prvega nasprotnega udeleženca delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem zavrnilnem delu II. točke izreka delno spremenilo, tako kot izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP). V preostalem pa je bilo potrebno pritožbo zavrniti in v še izpodbijanih delih sklep sodišča prve stopnje potrditi, saj v teh delih pritožbeni razlogi niso podani niti niso podani tisti razlogi, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP.

16.Ker je prvi nasprotni udeleženec s pritožbo delno uspel, je šteti stroške pritožbe za potrebne stroške. Sodišče druge stopnje je nagrado za sestavo pritožbe odmerilo po 1. točki tar. št. 50 OT in ocenilo, da prvemu nasprotnemu udeležencu za sestavo pritožbe glede na njeno dolžino (7 tipkanih strani) pripada 400 točk (in ne priglašenih 625 točk), na račun 2 % materialnih stroškov po tretjem odstavku 11. člena OT 8 točk, kar skupaj znaša 408 točk oziroma 244,80 EUR, skupaj z 22% DDV v znesku 53,86 EUR pa 298,66 EUR. K temu znesku je sodišče druge stopnje prištelo še plačano sodno takso za pritožbo v višini 21,60 EUR. Predlagatelj, ki v skladu s 167. členom ZPP sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, mora v skladu z istim zakonskim določilom prvemu nasprotnemu udeležencu v roku 8 dni od prejema tega sklepa povrniti 320,26 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila.

-------------------------------

1Pritožba izpostavlja, da je bila v času sestave te pritožbe že vložena tožba, v kateri se predlagatelj sklicuje na izvedensko mnenje kot na bistven dokaz.

2Pritožnik ob tem sicer uveljavlja procesno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, vendar pa je ta kršitev podana v primeru, kadar sodišče ne obravnava in pretehta dejanskih trditev in naziranj strank, ne pa kadar odločbe zaradi napak v izreku ali obrazložitvi ni mogoče preizkusiti. V slednjem primeru gre za procesno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo pritožnik dejansko uveljavlja.

3Sodišče prve stopnje se v izpodbijanem sklepu sicer napačno sklicuje na 1. točko tar. št. 46 OT, kot je veljala pred zadnjo spremembo OT (Uradni list RS, št. 70/2022), gre pa za vsebinsko identično določilo, kot ga vsebuje sedaj veljavna 1. točka tar. št. 50 OT.

4Primerjaj točko 13, 15 in 18 obrazložitve izpodbijanega sklepa.