Jedro

Na podlagi prvega odstavka 168. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 32. člena ZIZ lahko sodišče izvršbo na nepremičnine vodi in dovoli izključno zoper tistega, ki je v zemljiški knjigi vknjižen kot lastnik teh nepremičnin. Tudi če predlagatelj sodišču predloži listino, ki je primerna za vpis lastninske pravice na novega lastnika, ki bo z vknjižbo pridobil položaj hipotekarnega dolžnika, in tudi če je bil na podlagi takšne listine predlog za vknjižbo lastninske pravice na novega lastnika že vložen ter bo posledično morebitni poznejši vpis, pod pogojem da ga bo zemljiškoknjižno sodišče dovolilo, učinkoval od dneva vložitve zemljiškoknjižnega predloga, izvršilno sodišče vse do pravnomočnosti sklepa o vpisu lastninske pravice na novega lastnika v določbah ZIZ nima podlage za dovolitev nadaljevanja izvršbe zoper novega (še nevknjiženega) lastnika kot novega (hipotekarnega) dolžnika. Vse do vpisa novega lastnika v zemljiški knjigi je namreč dolžno in upravičeno izvršbo na nepremičnino voditi zoper osebo (dolžnika), ki je v zemljiški knjigi dejansko vknjižena kot lastnik te nepremičnine.

Če je predlog za nadaljevanje izvršbe zoper novega lastnika nepremičnine kot hipotekarnega dolžnika podan, preden je ta v zemljiški knjigi vknjižen kot lastnik nepremičnine, mora sodišče tudi v tem primeru postopati ob smiselni uporabi določb 168. člena ZIZ. Pri tem pa mora upoštevati, da je izvršba ob podaji predloga že (pravnomočno) dovoljena in se skladno s prvim odstavkom 32. člena ZIZ in prvim odstavkom 168. člena ZIZ že vodi zoper dolžnika, ki v zemljiški knjigi je vknjižen kot lastnik te nepremičnine. Določbe šestega odstavka 168. člena ZIZ, iz katere izhaja, da se postopek odločanja o dovolitvi izvršbe na nepremičnino zoper (ob vložitvi predloga še) nevpisanega lastnika nadaljuje šele po pravnomočnosti zemljiškoknjižnega sklepa o vpisu, v tem primeru zato ni mogoče razlagati tako, da bi bil do pravnomočne vknjižbe novega lastnika v celoti prekinjen postopek izvršbe na to nepremičnino, ampak je v tem času zadržano le odločanje o dovolitvi izvršbe zoper novega (še nevpisanega) lastnika, medtem ko se izvršba na nepremičnino še dalje vodi z dosedanjim dolžnikom, ki je v zemljiški knjigi še vedno vpisan kot lastnik nepremičnine. Zgolj na nadaljevanje postopka odločanja o nadaljevanju izvršbe z novim lastnikom kot hipotekarnim dolžnikom se v takem primeru zato nanaša določba šestega odstavka 168. člena ZIZ, kar v tem kontekstu pomeni, da sme (in mora) sodišče sklep o nadaljevanju izvršbe zoper novega lastnika kot hipotekarnega dolžnika izdati šele po pravnomočnosti sklepa, na podlagi katerega se v zemljiški knjigi kot lastnik nepremičnine vpiše novi lastnik, oziroma po tem, ko je ta v zemljiški knjigi tudi dejansko vknjižen kot lastnik te nepremičnine.

Izrek

I.Pritožbe zoper točki I in II izreka sklepa sodišča prve stopnje se zavrnejo in se v točkah I in II izreka sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II.Pritožbi dolžnika A. d.o.o. in tretjega zoper točko III izreka sklepa sodišča prve stopnje se zavržeta.

III.Pritožbi dolžnice B. B. zoper točko III izreka sklepa sodišča prve stopnje se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v točki III izreka razveljavi.

IV.Pritožbi dolžnice B. B. in tretjega zoper točko IV izreka sklepa sodišča prve stopnje se zavržeta.

V.Pritožbi dolžnika A. d.o.o. zoper točko IV izreka sklepa sodišča prve stopnje se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v točki IV izreka razveljavi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z dne 12. 12. 2023 zavrnilo predlog tretjega C. C. za odlog izvršbe (točka I izreka). Ugovore dolžnice B. B., družbe D. d.o.o. in tretjega zoper odredbo o prodaji nepremičnin z dne 9. 11. 2023 je zavrglo (točka II izreka). Prav tako je zavrglo zahtevo dolžnice B. B., da v postopek kot novi dolžnik vstopi družba E., d.o.o. - v stečaju (točka III izreka), in zahtevo družbe D. d.o.o., da vstopi v postopek izvršbe kot novi dolžnik (točka IV izreka).

2.Zoper sklep se laično pritožujejo B. B. (v nadaljevanju: dolžnica) in A. d.o.o. (v nadaljevanju: dolžnik) ter tretji C. C. (v nadaljevanju: tretji).

3.Tako dolžnika kot tretji v pritožbah uveljavljajo procesne kršitve, ker sodišče prve stopnje po njihovem mnenju do pravnomočnosti odločitve o ugovoru tretjega in predhodno vloženega predloga za odlog izvršbe ne bi smelo sprejemati nobenih odločitev. Prav tako bi po njihovem mnenju sodišče moralo prekiniti postopek do odločitve o predlogu tretjega za izločitev razpravljajoče sodnice, za izločitev predsednice Okrajnega sodišča v Mariboru in za prenos pristojnosti. Sodišču prve stopnje tudi očitajo, da ni upoštevalo, da je ob vložitvi predloga za zemljiškoknjižno vknjižbo lastninske pravice na nepremičninah, ki so predmet izvršbe, na družbi D. d.o.o. oziroma E., d.o.o. - v stečaju, že prišlo do spremembe lastništva nepremičnin - predmetov izvršbe, zaradi česar sodišče prve stopnje ne bi smelo opraviti dražbe, ampak bi moralo postopek prekiniti in ga nadaljevati z novima dolžnikoma ter jima vročiti sodna pisanja. Glede izpodbijanja odločitve o zavrnitvi predloga tretjega za odlog izvršbe pritožniki navajajo, da je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka, ker ob zadostnih trditvah glede pogojev za odlog izvršbe ni izvedlo predlaganih dokazov oziroma je napravilo njihovo vnaprejšnjo dokazno oceno. Zavzemajo se za razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Stroškov pritožb ne priglašajo.

4.Upnik v odgovoru na pritožbo tretjega soglaša z zavrnitvijo predloga za odlog izvršbe in predlaga zavrnitev pritožbe tretjega kot neutemeljene. Stroškov odgovora na pritožbo ne priglaša.

5.Pritožbi dolžnikov delno nista dovoljeni, delno nista utemeljeni, delno pa sta utemeljeni. Pritožba tretjega delno ni utemeljena, delno pa ni dovoljena.

6.Pritožniki neutemeljeno uveljavljajo procesno kršitev, ker je sodišče prve stopnje izpodbijano odločitev sprejelo kljub vloženi zahtevi tretjega za izločitev razpravljajoče sodnice in predsednice Okrajnega sodišča v Mariboru ter predloga za prenos pristojnosti. Tretji je v postopku podal zahtevo za izločitev razpravljajoče sodnice zaradi okoliščin iz 6. točke 70. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), to je, da naj bi bile podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njeni nepristranskosti. V takšnem primeru sodnik lahko opravlja nadaljnja dejanja in mu z delom ni treba prenehati do odločitve o zahtevi, kar je izrecno določeno v prvem odstavku 74. člena ZPP. Izjema velja le v zvezi z izdajo odločbe, s katero se postopek pred sodiščem konča, vendar izpodbijani sklep ne predstavlja takšne odločbe. Pravdna dejanja, ki jih od vložitve zahteve za izločitev opravi sodnik, katerega izločitev je bila predlagana na podlagi razloga iz 6. točke 70. člena ZPP, so brez pravnega učinka le, če je zahtevi za izločitev ugodeno in je torej sodnik izločen (drugi odstavek 74. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Če je zahteva za izločitev sodnika zavrnjena, pa predhodno vložena zahteva za izločitev sodnika na veljavnost po vložitvi zahteve opravljenih pravdnih dejanj nima vpliva.

7.Iz podatkov spisa izhaja, da je bila zahteva tretjega za izločitev razpravljajoče sodnice s sklepom predsednice Okrajnega sodišča v Mariboru Su 779/2023 z dne 29. 2. 2024 pravnomočno zavrnjena. Prav tako sta bila predhodno zavrnjena predlog tretjega za prenos krajevne pristojnosti za odločanje v obravnavani zadevi na drugo sodišče (Okrožno sodišče v Celju), in sicer s sklepom Vrhovnega sodišča RS III R 34/2023 z dne 6. 2. 2024, in zahteva za izločitev predsednice Okrajnega sodišča v Mariboru, in sicer s sklepom predsednika Višjega sodišča v Mariboru Su 171/2024 z dne 27. 2. 2024. V obravnavani zadevi tako niso nastopile pravne posledice iz drugega odstavka 74. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in so dejanja, ki jih je razpravljajoča sodnica opravila po vložitvi zahteve za njeno izločitev, veljavna. Posledično niti smiselno uveljavljana bistvena kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ niti smiselno uveljavljana bistvena kršitev določb postopka iz 2. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ nista podani.

8.Ovire za izdajo izpodbijanega sklepa tudi ne predstavljata vložena ugovor tretjega in predlog tretjega za odlog izvršbe, o katerih ob izdaji izpodbijanega sklepa še ni bilo pravnomočno odločeno. Ugovor tretjega in predlog za odlog izvršba nista razlog za prekinitev postopka (prim. 205. in 206. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), niti nimata suspenzivnega učinka. Šesti odstavek 9. člena ZIZ izrecno določa, da ugovor ne zadrži postopka, če ni v zakonu drugače določeno. V zvezi z ugovorom tretjega v zakonu kakšne drugačne odločbe ni. Prav tako postopka ne zadrži vložitev predloga za odlog izvršbe. Zadržanje postopka v smislu prenehanja opravljanja dejanj izvršbe povzroči le morebitna izdaja odločbe, s katero sodišče predlogu za odlog ugodi. Takšna odločba pa ni bila izdana, saj je sodišče prve stopnje predlog tretjega za odlog izvršbe tako s sklepom z dne 8. 5. 2023 kot tudi z izpodbijanim sklepom z dne 12. 12. 2023 zavrnilo.

Glede odločitve o zavrnitvi predloga tretjega za odlog izvršbe (točka I izreka sklepa sodišča prve stopnje):

9.(Ne)utemeljenost predloga tretjega za odlog izvršbe je odvisna od vprašanja, ali so izpolnjeni vsi pogoji za odlog izvršbe, ki jih določa zakon. Odlog izvršbe na predlog tretjega je urejen v 73. členu ZIZ. Tretji, ki je zahteval, naj se izvršba na določen predmet izreče za nedopustno (tj. vložil ugovor tretjega oz. po zavrnitvi ugovora tožbo zaradi nedopustnosti izvršbe), lahko predlaga, da sodišče do odločitve o njegovem ugovoru oziroma do odločitve v pravdi za ugotovitev, da je izvršba na določen predmet nedopustna, odloži izvršbo. Sodišče odloži izvršbo na predlaganem predmetu izvršbe, če tretji obstoj svoje pravice na tem predmetu izvršbe izkaže s pravnomočno sodno odločbo ali s kakšno drugo listino oziroma z zasebno listino, ki ima naravo javne listine, ali če obstoj svoje pravice opira na dejstva, ki so splošno znana (prvi odstavek 73. člena ZIZ). Če tretji obstoja svoje pravice na predlaganem predmetu izvršbe ne izkaže na takšen način, mora kumulativno izkazati za verjetno obstoj pravice, ki preprečuje izvršbo na tem predmetu izvršbe, in da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo (drugi odstavek 73. člena ZIZ).

10.V obravnavani zadevi so bile navedbe tretjega glede pogojev za odlog izvršbe, zlasti v zvezi z (verjetnim) obstojem lastninske pravice na predmetu izvršbe, povsem pavšalne in nekonkretizirane, prav tako pa niso bile podprte z ustreznimi dokazi, kar je v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje. Tretji tako že iz tega razloga ni zadostil zgoraj navedenim zakonskim pogojem za odlog izvršbe. Tretji v zvezi z zatrjevano (so)lastninsko pravico na nepremičninah, ki so predmet izvršbe, in ki naj bi jo, kot je mogoče razumeti iz sicer izjemno skopih navedb tretjega, pridobil na originaren način v času trajanja zakonske skupnosti, ni podal niti konkretnih navedb o tem, s kom naj bi bil v zakonski zvezi, v okviru katere naj bi pridobil originarno pravico na zadevnih nepremičninah, ki so bile ob izdaji izpodbijanega sklepa v lasti dolžnice B. B. oziroma dolžnika A. d.o.o. (v tej zvezi je mogoče zgolj sklepati, da naj bi zakonska zveza obstajala med tretjim in dolžnico B. B.). Prav tako ni podal nobenih navedb o časovnem obdobju, v katerem naj bi obstajala zakonska zveza. V predlogih se je v zvezi s tem sicer skliceval na obstoj javne listine - notarskega zapisa sporazuma o ugotovitvi in razdelitvi skupnega premoženja ter ureditve premoženjskih razmerij med zakoncema, ki pa ga ni niti določno označil niti predložil. Vsebine tega listinskega dokaza tretji zato tudi po presoji sodišča druge stopnje ne more nadomestiti s svojim zaslišanjem, zaslišanjem izvedenca in strank oziroma prič. Prav tako z izvedbo predlaganih zaslišanj dolžnik ne more nadomestiti manjkajoče pravno relevantne trditvene podlage glede obstoja pravice, ki naj bi preprečevala izvršbo. Sodišče prve stopnje navedenih dokazov zato utemeljeno ni izvedlo in so v tej smeri podani pritožbeni očitki, kakor tudi očitki o vnaprejšnji dokazni oceni neutemeljeni. Sodišče druge stopnje pa k temu še dodaja, da iz zemljiške knjige pri nepremičninah, v zvezi s katerimi je tretji predlagal odlog izvršbe, izhaja, da je upnik (oziroma njegov pravni prednik) hipoteko v zavarovanje terjatve, ki je predmet te izvršbe, pridobil na podlagi notarskega zapisa sporazuma o zavarovanju denarne terjatve SV 92/2007 z dne 19. 1. 2007 (ID pravice /zaznambe ...). Pogodbena pridobitev hipoteke učinkuje tudi zoper morebitnega nevpisanega skupnega lastnika (zakonca ali zunajzakonskega partnerja), ki je lastninsko pravico predhodno pridobil na originaren način, pod pogojem, da je pridobitelj v dobri veri. Kakršnih koli okoliščin, ki bi kazale na morebitno nedobrovernost pridobitelja hipoteke, pa tretji ni zatrjeval.

11.Po pojasnjenem se izkaže, da tretji z v predlogih za odlog podanimi navedbami in predlaganimi dokazi niti zahtevam iz prvega niti zahtevam iz drugega odstavka 73. člena ZIZ ni zadostil. Ker sodišče druge stopnje v zvezi z odločitvijo sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga tretjega za odlog izvršbe tudi ni ugotovilo kršitev, ki jih mora upoštevati po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ), je pritožbe zoper točko I izreka sklepa sodišča prve stopnje kot neutemeljene zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v točki I izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Glede odločitve o zavrženju ugovorov zoper odredbo o prodaji nepremičnin (točka II izreka sklepa sodišča prve stopnje):

12.ZIZ v devetem odstavku 9. člena ZIZ izrecno določa, da zoper odredbo ni pravnega sredstva. Sodišče prve stopnje je zato ugovore zoper odredbo o prodaji nepremičnin z dne 9. 11. 2023 pravilno zavrglo kot nedovoljene, zaradi česar je sodišče druge stopnje pritožbe zoper točko II izreka sklepa sodišča prve stopnje kot neutemeljene zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v točki II izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Glede odločitve o zahtevah za vstop novih (hipotekarnih) dolžnikov v postopek izvršbe (točki III in IV izreka sklepa sodišča prve stopnje):

13.Tretji zoper odločitvi sodišča prve stopnje v točkah III in IV izreka sklepa nima pravice do pritožbe. Pravica tretjega do sodelovanja v postopku je omejena na vložitev ugovora tretjega (64. in 65. člen ZIZ), predloga za odlog izvršbe (73. člen ZIZ), predloga za ustavitev postopka v primeru uspeha v pravdi zaradi nedopustnosti izvršbe (peti odstavek 65. člena ZIZ) in na vložitev pravnih sredstev, ki se nanašajo na sklepe, izdane v zvezi s temi pravnimi sredstvi oziroma sklepe, ki so z njimi v neposredni zvezi in ki vplivajo na položaj tretjega. Četudi je tretji ugovor tretjega in predlog za odlog izvršbe uveljavljal tudi v zvezi z nepremičninami, na katere se v točkah III in IV izreka nanaša izpodbijani sklep, tretji, ki ni stranka postopka, nima pravice do vlaganja pravnih sredstev zoper vse v postopku izvršbe na te nepremičnine izdane sklepe. To velja tudi za pritožbo zoper sklep o zavrženju predloga za nadaljevanju izvršbe z novim (v zemljiški knjigi še nevknjiženim) lastnikom teh nepremičnin kot hipotekarnim dolžnikom. Sicer pa tretji za takšno pritožbo niti nima pravnega interesa, saj z odločitvama, sprejetima pod točkama III in IV izreka, z ničemer ni bilo poseženo v njegov pravni položaj. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo tretjega zoper točki III in IV izreka sklepa sodišča prve stopnje kot nedovoljeno zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

14.Prav tako pravice do pritožbe zoper odločitev v točki III izreka sklepa sodišča prve stopnje ni mogoče priznati dolžniku. Zahteva za vstop novega (hipotekarnega) dolžnika v postopek, ki jo je podala dolžnica in ki je bila zavržena pod točko III izreka izpodbijanega sklepa, se je namreč nanašala izključno na nepremičnine, ki so bile predhodno v celoti v lasti dolžnice in ne dolžnika. Dolžnik tako ni stranka tistega dela postopka izvršbe, ki se vodi na nepremičnine, ki so v lasti dolžnice (oziroma zdaj že v lasti novega hipotekarnega dolžnika). Dolžnik pa za pritožbo zoper odločitev, sprejeto pod točko III izreka sklepa sodišča prve stopnje, nima niti pravnega interesa, saj s to odločitvijo ni bilo odločeno o nobeni dolžnikovi pravici ali obveznosti in z njo v ničemer ni bilo poseženo v dolžnikov pravni položaj. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo dolžnika zoper točko III izreka sklepa sodišča prve stopnje kot nedovoljeno zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

15.Iz smiselno enakih razlogov je sodišče druge stopnje zavrglo tudi pritožbo dolžnice zoper točko IV izreka sklepa sodišča prve stopnje (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Zahteva družbe D. d.o.o. za vstop v postopek, ki je bila zavržena pod točko IV izreka izpodbijanega sklepa, se je namreč nanašala na vstop te družbe v postopek kot hipotekarnega dolžnika v zvezi z nepremičninami, ki so bile predhodno v celoti v lasti dolžnika in ne dolžnice, zaradi česar dolžnica nima pravice do pritožbe (pa tudi ne pravnega interesa za pritožbo) zoper odločitev v točki IV izreka sklepa sodišča prve stopnje.

16.Ob preizkusu utemeljenosti dovoljene pritožbe dolžnikov, tj. pritožbe dolžnice zoper točko III izreka in pritožbe dolžnika zoper točko IV izreka sklepa sodišča prve stopnje, pa sodišče druge stopnje ugotavlja, da sodišče zahtevam dolžnice oziroma družbe D. d.o.o. za vstop novih (hipotekarnih) dolžnikov v postopek sicer utemeljeno ni sledilo, vendar pa je odločitev o zavrženju predlogov, ki jo je sprejelo, preuranjena.

17.Na podlagi prvega odstavka 168. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 32. člena ZIZ lahko sodišče izvršbo na nepremičnine vodi in dovoli izključno zoper tistega, ki je v zemljiški knjigi vknjižen kot lastnik teh nepremičnin.

Tudi če predlagatelj sodišču predloži listino, ki je primerna za vpis lastninske pravice na novega lastnika,

ki bo z vknjižbo pridobil položaj hipotekarnega dolžnika, in tudi če je bil na podlagi takšne listine predlog za vknjižbo lastninske pravice na novega lastnika že vložen ter bo posledično morebitni poznejši vpis, pod pogojem da ga bo zemljiškoknjižno sodišče dovolilo, učinkoval od dneva vložitve zemljiškoknjižnega predloga, izvršilno sodišče vse do pravnomočnosti sklepa o vpisu lastninske pravice na novega lastnika v določbah ZIZ nima podlage za dovolitev nadaljevanja izvršbe zoper novega (še nevknjiženega) lastnika kot novega (hipotekarnega) dolžnika. Vse do vpisa novega lastnika v zemljiški knjigi je namreč dolžno in upravičeno izvršbo na nepremičnino voditi zoper osebo (dolžnika), ki je v zemljiški knjigi dejansko vknjižena kot lastnik te nepremičnine.

18.Čeprav 168. člen ZIZ ureja pravila postopanja v primeru, ko upnik vloži predlog za izvršbo na nepremičnino, pri kateri v zemljiški knjigi lastninska pravica ni vpisana na dolžnika, ampak na nekoga drugega, je treba določbe 168. člena ZIZ smiselno uporabiti tudi v primeru, ko dolžnik nepremičnino, ki je predmet izvršbe, odsvoji med izvršilnim postopkom, zaradi česar je treba izvršbo nadaljevati zoper novega zemljiškoknjižnega lastnika kot hipotekarnega dolžnika. Če pride do prenosa lastninske pravice na nepremičnini, ki je predmet izvršbe, med izvršilnim postopkom, lahko ne le upnik, ampak tudi dolžnik, ki preneha biti lastnik nepremičnine, ki je predmet izvršbe, in ima posledično pravni interes, da se postopek na nepremičnino preneha voditi zoper njega kot dolžnika, kot tudi novi lastnik obremenjene nepremičnine, ki pridobi položaj hipotekarnega dolžnika (drugi odstavek 170. člena ZIZ), in ima pravni interes, da kot stranka vstopi v postopek, predlagajo, da sodišče izvršbo na to nepremičnino nadaljuje z novim lastnikom kot hipotekarnim dolžnikom. Takšen sklep pa sme in mora sodišče tudi brez podanega predloga po vknjižbi lastninske pravice na nepremičnini na novega lastnika izdati tudi po uradni dolžnosti.

19.Če je predlog za nadaljevanje izvršbe zoper novega lastnika nepremičnine kot hipotekarnega dolžnika podan, preden je ta v zemljiški knjigi vknjižen kot lastnik nepremičnine, mora sodišče tudi v tem primeru postopati ob smiselni uporabi določb 168. člena ZIZ. Pri tem pa mora upoštevati, da je izvršba ob podaji predloga že (pravnomočno) dovoljena in se skladno s prvim odstavkom 32. člena ZIZ in prvim odstavkom 168. člena ZIZ že vodi zoper dolžnika, ki v zemljiški knjigi je vknjižen kot lastnik te nepremičnine. Določbe šestega odstavka 168. člena ZIZ, iz katere izhaja, da se postopek odločanja o dovolitvi izvršbe na nepremičnino zoper (ob vložitvi predloga še) nevpisanega lastnika nadaljuje šele po pravnomočnosti zemljiškoknjižnega sklepa o vpisu, v tem primeru zato ni mogoče razlagati tako, da bi bil do pravnomočne vknjižbe novega lastnika v celoti prekinjen postopek izvršbe na to nepremičnino, ampak je v tem času zadržano le odločanje o dovolitvi izvršbe zoper novega (še nevpisanega) lastnika, medtem ko se izvršba na nepremičnino še dalje vodi z dosedanjim dolžnikom, ki je v zemljiški knjigi še vedno vpisan kot lastnik nepremičnine. Zgolj na nadaljevanje postopka odločanja o nadaljevanju izvršbe z novim lastnikom kot hipotekarnim dolžnikom se v takem primeru zato nanaša določba šestega odstavka 168. člena ZIZ, kar v tem kontekstu pomeni, da sme (in mora) sodišče sklep o nadaljevanju izvršbe zoper novega lastnika kot hipotekarnega dolžnika izdati šele po pravnomočnosti sklepa, na podlagi katerega se v zemljiški knjigi kot lastnik nepremičnine vpiše novi lastnik, oziroma po tem, ko je ta v zemljiški knjigi tudi dejansko vknjižen kot lastnik te nepremičnine. Vse do pravnomočnosti sklepa o vpisu novega lastnika, v zvezi s katerim je bil predhodno podan predlog, da naj se izvršba nadaljuje zoper njega kot hipotekarnega dolžnika, je odločanje sodišča o takšnem predlogu zadržano. Odločitev izvršilnega sodišča o predlogu pa je odvisna od odločitve zemljiškoknjižnega sodišča o vloženem predlogu za vpis lastninske pravice na novega lastnika. Če zemljiškoknjižno sodišče vpis pravnomočno zavrne, izvršilno sodišče zavrne tudi predlog za nadaljevanje izvršbe zoper novega (hipotekarnega) dolžnika. Če vpis pravnomočno dovoli, pa mora izvršilno sodišče predlogu za nadaljevanje izvršbe zoper hipotekarnega dolžnika ugoditi. Če takšen predlog ni bil podan, mora izvršilno sodišče po vknjižbi novega lastnika izvršbo zoper njega kot hipotekarnega dolžnika nadaljevati po uradni dolžnosti. Šele takrat hipotekarni dolžnik pridobi procesni položaj stranke v postopku z vsemi s tem povezanimi pravicami in dolžnostmi, pri čemer mora izvršbo prevzeti v stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo (četrti odstavek 24. člena ZIZ).

20.V obravnavani zadevi je bila kot izključna lastnica nepremičnine z ID znakom parcela ... ob izdaji izpodbijanega sklepa vknjižena dolžnica, kot izključni lastnik nepremičnin z ID znakoma parcela ... 664/10 in parcela ... 664/12 pa dolžnik. Družba E., d.o.o. - v stečaju se je kot lastnica nepremičnine z ID znakom parcela ... 1913 vknjižila šele 23. 1. 2024 (z učinkom od 8. 12. 2023), družba D. d.o.o., pa se je kot lastnica 1/2 nepremičnin z ID znakoma parcela ... 664/10 in parcela ... 664/12 vknjižila šele 18. 1. 2024 (z učinkom od 8. 12. 2023). Sodišče prve stopnje tako na dan izdaje izpodbijanega sklepa (kot tudi na dan dražbe 12. 12. 2023) ni imelo podlage, da bi izvršbo nadaljevalo zoper navedeni družbi kot novi (hipotekarni) dolžnici, zaradi česar predlogoma dolžnice in družbe D. d.o.o. v tej smeri utemeljeno ni sledilo. Glede na zgoraj pojasnjeno pa je ravnalo zmotno, ko je predloge za nadaljevanje izvršbe z novima dolžnikoma kot preuranjene zavrglo. Z odločitvijo o njih bi namreč moralo počakati do pravnomočne odločitve zemljiškoknjižnega sodišča o vpisu lastninske pravice na novi lastnici.

21.Sodišče druge stopnje je zato pritožbi dolžnice zoper točko III izreka izpodbijanega sklepa in pritožbi dolžnika zoper točko IV izreka izpodbijanega sklepa ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v tem delu razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Zadeve pa v tem delu ni vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek odločanja o nadaljevanju izvršbe zoper nove lastnike kot hipotekarne dolžnike, saj je sodišče prve stopnje po izdaji izpodbijanih sklepov takšno odločitev že sprejelo. O nadaljevanju izvršbe zoper novi (so)lastnici nepremičnin, ki so predmet izvršbe, kot hipotekarni dolžnici je sodišče prve stopnje namreč odločilo po vknjižbi njune (so)lastninske pravice v zemljiško knjigo, ko so za to bili izpolnjeni vsi pogoji, in sicer (hkrati z izdajo sklepov o domiku na dražbi 12. 12. 2023 prodanih nepremičnin) s sklepom z dne 5. 3. 2024 (v zvezi z družbo E., d.o.o. - v stečaju glede nepremičnine z ID znakom parcela ... 1913) oziroma s sklepom z dne 6. 3. 2024 (v zvezi z družbo D., d.o.o. glede 1/2 nepremičnin z ID znakoma parcela ... 664/10 in parcela ... 664/12).

22.Ker nobena od strank stroškov pritožbenega postopka ni priglasila, je odločitev o stroških pritožbenega postopka odpadla (prvi in drugi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

-------------------------------

1Sodišče prve stopnje je o 21. 11. 2022 vloženem ugovoru tretjega in predlogu tretjega za odlog izvršbe odločilo s sklepom z dne 8. 5. 2023 in ju zavrnilo. Po podatkih elektronskega vpisnika je sklep z dne 8. 5. 2023 do izdaje tega sklepa že postal pravnomočen. Pritožbo tretjega zoper ta sklep je namreč sodišče prve stopnje s sklepom z dne 18. 12. 2024, ki je postal pravnomočen 14. 1. 2025, štelo za umaknjeno.

2Prim. VSL sklep II Ip 831/2019 z dne 22. 7. 2019.

3Iz podatkov spisa izhaja, da niti družba D. d.o.o. niti dolžnica takšne listine v postopku sicer nista predložili, sklicevali pa sta se, da je bil v zemljiški knjigi vložen predlog za vknjižbo lastninske pravice na nove (so)lastnike nepremičnin, ki so predmet izvršbe.

4Četrti odstavek 24. člena ZIZ v zvezi s 170. členom ZIZ; Odločba Ustavnega sodišča RS Up-2324/08 z dne 16. 12. 2010.

5Do vknjižbe svoje lastninske pravice v zemljiški knjigi bi v izvršilni postopek ob smiselni uporabi določb ZPP lahko eventualno vstopil kot stranski intervenient na strani dolžnika in tako zavaroval pravice, vezane na svoje (bodoče) lastništvo s hipoteko obremenjene nepremičnine, ki je predmet izvršbe.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 15, 32, 32/1, 73, 73/1, 73/2, 168, 168/1, 168/6 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 70, 70-6, 74, 74/1, 74/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.