Up-62/03

13. 6. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. in B. B. iz Ž., ki ju zastopa Odvetniška družba C. – C., d. n. o., o. p., Z., na seji senata dne 31. maja 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. in B. B. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 602/2001 z dne 3. 10. 2002 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju št. Cp 1265/2000 z dne 10. 5. 2001 in sodbo Okrožnega sodišča v Celju št. P 549/99 z dne 13. 3. 2000 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku in razvezalo izročilno pogodbo, s katero je tožnik izročil nekatere svoje nepremičnine in premičnine v takojšnjo last in posest pritožnikoma (v pravdi tožencema). Pritožbo ustavnih pritožnikov je Višje sodišče zavrnilo, Vrhovno sodišče pa je zavrnilo njuno revizijo.

2.Pritožnika zatrjujeta, da je bilo Vrhovno sodišče pri odločanju pristransko, ker se je (s tem ko je v sodbi navedlo, da je revizija sestavljena pavšalno, nesistematično in nestrokovno) vrednostno opredelilo do odvetnikovega izdelka. Zaradi tega naj bi Vrhovno sodišče kršilo pravico pritožnikov do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, pravico do nepristranskega sojenja iz prvega odstavka 23. člena Ustave in pravico do poštenega sojenja iz 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP).

3.Pritožnika navedeno sodbo izpodbijata tudi po vsebini. Zatrjujeta kršitev pravice iz 22. člena Ustave ter načel iz 14. in 125. člena Ustave. Trdita, da sodišča niso navedla razlogov za razvezo izročilne pogodbe. Iz izpodbijanih sodb naj namreč ne bi bilo razvidno, katerih pogodbenih obveznosti nista izpolnjevala, nelogična pa naj bi bila obrazložitev ugotovitve, da obveznosti ne bosta izpolnjevala niti v bodoče. Razloga sodišča prve stopnje ("da je najbolj prav, da se pogodba razveže" in "da nima smisla pogodbe vzdržati v veljavi") naj bi bila v nasprotju s 125. členom Ustave, ker naj bi bila sodišča pri odločanju vezana na zakon. Poleg tega navajata, da se sodišča niso opredelila do trditve, da je razveza izročilne pogodbe zaradi skaljenih odnosov dopustna le zaradi velike nehvaležnosti ter do trditve, da rok za izpolnitev obveznosti ni bil določen kot bistvena sestavina pogodbe, zaradi česar bi moral tožnik pritožnikoma dati dodaten rok za izpolnitev. Obširno navajata še, zakaj ni pravne podlage za razvezo izročilne pogodbe in da so sodišča odločila na podlagi okoliščin, ki niso bile dokazane. Vrhovnemu sodišču očitata tudi, da bi moralo utemeljenost tožbenega zahtevka presojati glede na navedbe v tožbi in ne glede na dejstva, ugotovljena na zadnji glavni obravnavi.

B.

4.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotovitvi dejanskega stanja ter pri uporabi prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

5.Vsebina prvega odstavka 6. člena EKČP je zajeta v 22. in 23. členu Ustave. Zato je Ustavno sodišče očitke pritožnikov o kršitvi pravic iz 6. člena EKČP presojalo v okviru zatrjevanih kršitev teh ustavnih določb.

6.Ustava v prvem odstavku 23. člena zagotavlja tudi pravico do neodvisnega in nepristranskega sojenja. Pravica iz 22. člena Ustave (ki je v sodnih postopkih poseben izraz načela enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave) pa zagotavlja, da sodišče vodi postopek tako, da je zadoščeno zahtevi po enakopravnosti in procesnem ravnotežju strank. Zgolj z navedbo, da je Vrhovno sodišče revizijo ocenilo kot "pavšalno", "nesistematično" in "nestrokovno," kršitve teh pravic ni mogoče izkazati.

7.Določba 125. člena Ustave neposredno ne ureja človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, zato sama po sebi ne more biti podlaga za utemeljevanje ustavne pritožbe. Vendar pritožnika z navedbo, da sodišča niso odločala na podlagi zakona, smiselno zatrjujeta, da so izpodbijane odločbe arbitrarne. Ta očitek pa bi utegnil pomeniti kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Z vidika te pravice bi utegnili biti pomembni tudi očitki, da razveza izročilne pogodbe v izpodbijanih odločbah ni obrazložena in da se Vrhovno sodišče ni opredelilo do določenih trditev pritožnikov.

8.Vsi navedeni očitki so neutemeljeni. Oceno arbitrarnosti odločitve lahko Ustavno sodišče izreče le v primeru, ko sodišče odločitve sploh ne utemelji s pravnimi argumenti, zaradi česar je utemeljen sklep stranke, da sodišče ni odločalo na podlagi zakona, pač pa na podlagi kriterijev, ki pri sojenju ne bi smeli priti v poštev. Tega izpodbijanim odločbam ni mogoče očitati. Prav tako jim ni mogoče očitati, da so neobrazložene. Sodišči prve in druge stopnje sta namreč pojasnili, da je bil zahtevek za razvezo pogodbe utemeljen, ker zaradi skrajne skaljenosti odnosov med pravdnimi strankami ni mogoče pričakovati, da bosta pritožnika v prihodnosti izpolnjevala obveznosti, ki sta jih s to pogodbo prevzela. Sodišče druge stopnje je še dodalo, da je zato bolj utemeljena tožnikova zahteva za vrnitev danega premoženja, kot bi bilo utemeljeno od pritožnikov zahtevati prisilno izpolnitev pogodbenih obveznosti. S takšno razlago se je strinjalo tudi Vrhovno sodišče, ki je še posebej izčrpno in z razumnimi pravnimi argumenti obrazložilo pravno podlago za razvezo izročilne pogodbe (četrta stran sodbe Vrhovnega sodišča).

9.Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot jih zatrjujeta pritožnika, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

10.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić