Jedro

V primeru neusklajenega zemljiškoknjižnega in dejanskega stanja se zapuščinsko sodišče ne more sámo odločati o lastništvu oziroma o tem, ali določene nepremičnine spadajo v zapustnikovo zapuščino ali ne.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje predlogu, da se uvede zapuščinski postopek po pokojni A. A., roj. ...1921 in umrli .... 2002, ni ugodilo. Svojo odločitev je utemeljilo z ugotovitvijo, da pokojna ob smrti ni bila več lastnica nepremičnine s parc. št. 519, k. o. ..., ker je ... 1985 sklenila kupoprodajno pogodbo in dovolila, da se kot lastnik vpiše kupec Z. Pokojna ob smrti torej ni bila več lastnica navedene nepremičnine, čeprav je pri njej še vedno vknjižena do 1/15. 2. Zoper takšno odločitev se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pritožuje vlagatelj B. A. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da njegovemu predlogu za uvedbo zapuščinskega postopka ugodi. Podredno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Ugovarja stališču sodišča prve stopnje, da za uvedbo zapuščinskega postopka ni podlage, ker na dan smrti A. A. – glede na kupoprodajno pogodbo z dne 21. 8. 1985 in sodno poravnavo P 000/79 z dne 13. 7. 1979 – ni bila več lastnica nepremičnine s parc. št. 519, k. o. .... Opozarja na določbo 11. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ), ki ustvarja domnevo, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo. Pokojna A. A. je bila na dan smrti vpisana kot zemljiškoknjižna lastnica prej navedene nepremičnine v idealnem deležu do 1/15 in je kot solastnica pri navedeni nepremičnini vpisana še sedaj.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Bistvo zapuščinskega postopka je ugotavljanje pravnorelevantnih dejstev in na njihovi podlagi izdaja sklepa o dedovanju. Ni sporno, da je v zemljiški knjigi pri nepremičnini s parc. št. 519, k. o. ... v idealnem deležu do 1/15 kot solastnica še vedno vpisana A. A., ki je umrla že 2002. Sodišče je to dejstvo v izpodbijanem sklepu tudi ugotovilo, vendar zapuščinskega postopka po njej ni uvedlo, ker naj bi 21. 8. 1985 sklenila kupoprodajno pogodbo za navedeno zemljišče in dovolila, da se kot lastnik vpiše kupec Z. Prav tako naj bi ji bila na podlagi sodne poravnave P 000/79 z dne 13. 7. 1979 tudi že izplačana kupnina.

5. Razlogovanje sodišča prve stopnje pa je zmotno. Pritožba pravilno opozarja na domnevo lastninske pravice, izhajajočo iz prvega odstavka 11. člena SPZ. Dokler ta ni ovržena, velja, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiški knjigi. Zapuščinsko sodišče pa je nanjo vezano, dokler z dediči ne ugotovi, da je ovržena.

6. V primeru neusklajenega zemljiškoknjižnega in dejanskega stanja se zapuščinsko sodišče ne more sámo odločati o lastništvu oziroma o tem, ali določene nepremičnine spadajo v zapustnikovo zapuščino ali ne.1 V primeru, da med dediči in upnikom ni spora o tem, da nepremičnina ne sodi več v zapuščino in torej dediči upniku lastninsko pravico priznavajo, ni ovir za ureditev takšnega razmerja z ustrezno sodno poravnavo, ki bo nadomestila manjkajoči pridobitni način za prenos lastninske pravice na nepremičnini v korist upnika.

7. Glede na pojasnjeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

1 Primerjaj VSL sklep I Cp 3516/2015.