Jedro

Na podlagi obvestila izvršilnega sodišča se izvršba na delež družbenika po uradni dolžnosti opravi z zaznambo sklepa o izvršbi, prodajo deleža in poplačilom upnika iz zneska dobljenega s prodajo. Sodišče vroči sklep o izvršbi družbi (subjektu vpisa) in ga zaznamuje v sodnem registru. S to zaznambo pridobi upnik zastavno pravico na deležu družbenika z učinki tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi ta delež. Registrsko sodišče odloči o zahtevku za vpis vsakega podatka v sodni register, pri tem pa mora biti sklep obrazložen le, če se z njim zavrne ali zavrže predlog ali, če se z njim odloči o predlogih udeležencev, ki si med seboj nasprotujejo. Če registrsko sodišče izda ugodilno odločbo v postopku, sklepa ni treba obrazložiti. Prijavo za vpis družbe (oziroma katerihkoli sprememb) vloži oseba, ki je po zakonu ali njenih aktih upravičena za zastopanje, če s tem zakonom ni določeno drugače. Ravno zakonita zastopnica subjekta vpisa, ki je hkrati 100 odstotna družbenica, bi morala ravnati v skladu z navedenimi obveznostmi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep registrskega sodišča. II. Subjekt vpisa sam nosi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Registrsko sodišče je po sodniški pomočnici dne 24. 7. 2023 vpisalo obremenitev 100 odstotnega poslovnega deleža družbenice A. A. (v nadaljevanju: družbenica) v subjektu vpisa na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. In 000/2010 z dne 13. 7. 2013, s prodajo deleža in s poplačilom upnika iz zneska, dobljenega s prodajo, vse v korist upnika B. d. o. o. Družbenici je prepovedalo razpolagati z njenim deležem. Z zaznambo tega sklepa o izvršbi je pridobil upnik zastavno pravico na deležu družbenice z učinki tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi ta delež (prvi sklep).

2. Zoper sklep se je subjekt vpisa po zakoniti zastopnici pravočasno pritožil in je uveljavljal vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) in 19. členom Zakona o sodnem registru (ZSReg). V pritožbi je navedel, da je družbenica pokojna od ... 1. 2022 zato se ne more več nobena sodna odločba nanašati nanjo. Dedni postopek po njej je že zaključen. Pokojna družbenica v postopku ni sodelovala. Zato je registrskemu sodišču predlagal, da izpodbijani sklep v celoti razveljavi. Zahteval je povrnitev pritožbenih stroškov.

3. Registrsko sodišče je po sodniku njegovo pritožbo zavrnilo. V obrazložitvi je navedlo, da je zakonita zastopnica subjekta vpisa C. A. imetnica celotnega poslovnega deleža v subjektu vpisa na podlagi pravnomočnega sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. IV D 744/2022 z dne 23. 3. 2023. Zakonita zastopnica subjekta vpisa bi morala sama predlagati spremembo družbenika na celotnem deležu v subjektu vpisa. Njena opustitev dolžnosti predlagati spremembo družbenice ji ne pomaga pri očitnem izmikanju poplačila kredita, ki ga je najela leta 2005 pri Banki D. Iz sklepa sodniške pomočnice pa točno izhaja na podlagi katerega sklepa je sodišče dovolilo vpis (drugi sklep).

4. Subjekt vpisa se je po zakoniti zastopnici pravočasno pritožil proti drugemu sklepu, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 19. členom ZSReg. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Zahteval je povrnitev pritožbenih stroškov.

5. Upnik je odgovoril na pritožbo in pritožbenemu sodišču predlagal, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne. Ker upnik izpodbijanega sklepa ni prejel, mu ga je registrsko sodišče še vročilo.

6. Pritožba ni utemeljena.

7. Registrsko sodišče je na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, sklep o vpisu po sodniški pomočnici izdalo po uradni dolžnosti (drugi odstavek 9. člena ZSReg v zvezi s 165. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Izvršba na delež družbenika se namreč opravi z zaznambo sklepa o izvršbi, prodajo deleža in poplačilom upnika iz zneska dobljenega s prodajo. Sodišče vroči sklep o izvršbi družbi (subjektu vpisa) in ga zaznamuje v sodnem registru. S to zaznambo pridobi upnik zastavno pravico na deležu družbenika z učinki tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi ta delež.

8. Subjekt vpisa uveljavlja, da sklep, zoper katerega je vložil ugovor (prav pritožbo, drugi odstavek 11. člena ZSReg) in 14. člen ZSReg, ni bil obrazložen. Pri tem se sklicuje na pravico do pravnega sredstva po 25. členu Ustave RS. Pritožbeni očitek ni utemeljen. Registrsko sodišče odloči o zahtevku za vpis vsakega podatka v sodni register (prvi odstavek 35. člena ZSReg), pri tem pa mora biti sklep obrazložen le, če se z njim zavrne ali zavrže predlog ali, če se z njim odloči o predlogih udeležencev, ki si med seboj nasprotujejo. Po potrebi je lahko obrazložen tudi v drugih primerih. Pri odločanju registrskega sodišča v prvem sklepu ni šlo za nobenega od primerov, ko bi sklep moral biti obrazložen. Iz četrtega odstavka 35. člena ZSReg torej po nasprotnem razlogovanju namreč izhaja, če registrsko sodišče izda ugodilno odločbo v postopku, sklepa ni treba obrazložiti. Registrsko sodišče pa je pravilno, ko je odločalo o pritožbi zoper prvi sklep, drugi sklep tudi obrazložilo.

9. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbenemu očitku, da za odločitev v tem registrskem postopku ni pravno odločilno dejstvo o podlagi najetega kredita zakonite zastopnice subjekta vpisa leta 2005 pri Banki D. Obveznost vrnitve kredita pri navedeni banki je bila namreč navedena v izvršilnem postopku, ki pa ni predmet odločanja v registrskem postopku. Zato so tudi pravno neodločilni razlogi v izpodbijanem sklepu o tem, ali je zakonita zastopnica subjekta vpisa karkoli vedela o spornem kreditu. Predmet preizkusa v pritožbenem postopku ne more biti sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani 2522 In 000/2010 z dne 13. 7. 2023, s katerim se je izvršba na deležu družbenice, to je pokojne A. A. nadaljevala zoper njeno dedinjo C. A. Vse ugovore, ki jih je imela dolžnica C. A. je treba namreč uveljavljati v izvršilnem postopku.

10. Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču v izpodbijanem sklepu, da je treba za vpis v sodni register v roku 15 dni prijaviti vsako spremembo podatkov, ki se vpisujejo v sodni register in prijavi priložiti akte, ki izkazujejo zadnje dejansko stanje (prvi odstavek 48. člena Zakona o gospodarskih družbah, ZGD-1) v zvezi s 6. členom in 6. točko prvega odstavka 4. člena ZSReg. Prijavo za vpis družbe (oziroma katerihkoli sprememb) vloži oseba, ki je po zakonu ali njenih aktih upravičena za zastopanje, če s tem zakonom ni določeno drugače (prvi odstavek 46. člena v zvezi z 48. členom ZGD-1). Ravno zakonita zastopnica subjekta vpisa, ki je hkrati 100 odstotna družbenica, bi morala ravnati v skladu z navedenimi obveznostmi. Na podlagi dne 24. 5. 2023 pravnomočnega Sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. IV D 744/2022 z dne 23. 3. 2023, s katerim je sodišče ugotovilo, da je po pokojni A. A. edina zakonita dedinja C. A. do celotne višine podedovanega premoženja, bi kot zakonita zastopnica subjekta vpisa morala v roku 15 dni predlagati vpis spremembe družbenice v sodnem registru. Ker ni ravnala v skladu s svojo obveznostjo, registrskemu sodišču ni preostalo drugega, kot da na vpisanem poslovnem deležu svoje pravne prednice A. A., vpiše obremenitev na podlagi navedenega sklepa izvršilnega sodišča. Pritožbeni očitki, da zakonita zastopnica subjekta vpisa ni bila z ničemer seznanjena in da ji je bila kršena ustavna pravica do izjave po 22. členu Ustave RS, po oceni pritožbenega sodišča glede na pojasnjeno niso utemeljeni.

11. Pritožbeno sodišče tudi po uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ugotavlja, da ni podana nobena absolutna bistvena postopkovna kršitev (drugi odstavek 350. člena, 366. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 19. členom ZSReg). Zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 39. člena ZSReg).

12. Izrek o stroških temelji na prvem odstavku 18. člena ZSReg, po katerem vsak udeleženec v postopku plača svoje stroške.