Objava fotografij otroka na javno vidnem mestu

Datum

20.04.2026

Številka

07121-1/2026/364

Kategorije

Zbirke osebnih podatkov, Pravne podlage, Obdelava osebnih podatkov otrok in mladoletnih, Fotografije kot OP

pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 29. 3. 2026 prejeli vaše zaprosilo za mnenje o tem, ali je dopustno, da eden od staršev otroka (starega manj kot 15 let) na svoji stavbi razobesi velike fotografije svojega otroka, za kar drugi od staršev ni dal soglasja. Fotografije so vidne tudi tretjim osebam z javnih površin ali z drugih zasebnih površin. Zanima vas tudi, kako lahko drugi od staršev ukrepa. Priložili ste tudi dokazilo o javni objavi.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22 in 40/25 – ZInfV-1; ZVOP-2), 58. členom Splošne uredbe (EU) o varstvu podatkov (Splošna uredba), 76. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (Uradni list RS, št. 177/20, ZVOPOKD) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Pojasnjujemo še, da se IP lahko dokončno opredeljuje do konkretnih obdelav osebnih podatkov le v nadzornih postopkih.

Javna priobčitev zasebnih fotografij mlajšega mladoletnika na zasebni lokaciji s strani enega od staršev lahko pomeni primarno poseg v širši krog pravice do zasebnosti.

Lahko bi šlo namreč za nedopusten poseg v zasebnost ali druge osebnostne pravice otroka (odvisno od okoliščin konkretnega primera), ki pa ga je treba razrešiti v civilnopravnem razmerju med staršema izven ali prek sodišča. V posebnih primerih je možno celo, da gre za kaznivo dejanje.

Po mnenju IP bi bilo treba pri javni priobčitvi fotografij ali videoposnetkov otrok s strani staršev potrebnega več razmisleka o neugodnih posledicah, ki jih imajo lahko take objave za otroke.

Obrazložitev

Pravila varstva osebnih podatkov (sem spadajo tudi npr. pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, omejitve, temeljna načela za obdelavo osebnih podatkov, pravice posameznikov v zvezi obdelavo njihovih podatkov, sankcije za kršitve), kot jih določa Splošna uredba se uporabljajo le za obdelavo osebnih podatkov, ki se v celoti ali delno izvaja z avtomatiziranimi sredstvi, in za obdelavo osebnih podatkov, ki so del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni oblikovanju dela zbirke, ki se ne izvaja z avtomatiziranimi sredstvi. Poleg tega se ta pravila ne uporabljajo, če gre za obdelavo podatkov s strani fizične osebe za osebno oziroma domačo dejavnost. Splošna uredba namreč v (c) točki drugega odstavka 2. člena izrecno določa, da se v takem primeru Splošna uredba ne uporablja. Čeprav so na fotografijah osebni podatki (otrok je na fotografijah namreč določljiv), gre v opisanem primeru za samoiniciativno razkritje zasebnih oziroma domačih fotografij s strani otrokovega zakonitega zastopnika za nek lastni zasebni namen (v konkretnem primeru za samopromocijo rojstnega dne) z lastnimi sredstvi in na lastnem objektu. Posledično nadzor s strani IP v takih primerih ni mogoč. Gre namreč primarno za vprašanje posega v širši krog pravice do zasebnosti in osebnostnih pravic, za katerega je predvideno sodno varstvo.

Če bi eden od staršev proti volji drugega s tako priobčitvijo resno posegel v zasebnost ali kakšno drugo osebnostno pravico otroka (npr. v čast in dobro ime) zaradi neprimerne vsebine, zaradi neprimernega načina priobčitve ali zaradi drugih okoliščin, bi lahko drugi od staršev zoper prvega uveljavljal pravice v civilnopravnem razmerju (npr. zahtevek za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic po 134. členu Obligacijskega zakonika), če ne drugače, lahko tudi prek sodišča. V posebnem primeru bi lahko šlo tudi za kaznivo dejanje (npr. za katero od kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime ali kaznivih dejanj zoper zakonsko zvezo, družino in otroke). Za obe področji IP žal ni pristojen organ.

Kot je IP že zapisal v mnenju št. 07121-1/2025/1392 (5. 9. 2025) je priporočljivo, da starši vedno premislijo, ali je določena fotografija otroka primerna za širšo javnost – premisliti je treba, kakšne posledice lahko ima objava za otroka v času objave in kasneje ter ali je res nujno, da fotografija doseže širšo publiko. Odrasli se morajo zavedati svoje odgovornosti. Če obstaja najmanjši dvom, je varneje, da fotografije obdržijo v zasebnem krogu.

Pri presoji »primernosti« je treba upoštevati zlasti vsebino fotografije, okoliščine njenega nastanka, razlog za njeno priobčitev javnosti, okoliščine njene objave (npr. način, lokacija, čas, velikost, vidnost), starost otroka in naravo oziroma osebnost konkretnega otroka, vključno z njegovimi željami.

Predlagamo vam tudi ogled naslednjih mnenj IP: št. 07121-1/2025/1573 (26. 2. 2026), št. 07121-1/2024/1278 (22. 10. 2024) in št. 07121-1/2025/687 (2. 6. 2025).

Prijazen pozdrav.

Pripravil: dr. Urban Brulc, univ. dipl. prav.

samostojni svetovalec IP

dr. Jelena Virant Burnik

informacijska pooblaščenka

Financira Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so izključno mnenja avtorja in ne odražajo nujno stališča in mnenj Evropske unije ali Evropske komisije. Niti Evropska unija niti organ, ki dodeljuje sredstva, zanje ne odgovarjata.