Jedro

V upravnem postopku je tožnik nastopal kot pooblaščenec lastnikov nepremičnin, na katere se sprememba nanaša, sam pa ni bil stranka postopka. Zato bi lahko imele aktivno legitimacijo za vložitev tožbe zoper izpodbijan sklep navedene osebe, ki so lastniki nepremičnin, nima pa je prvi tožnik, ki je v upravnem postopku nastopal kot pooblaščenec strank v postopku in ne kot stranka oziroma stranski udeleženec.

Na podlagi pravnomočnega sklepa o ureditvi meje je geodetska uprava izvršila evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru in o teh spremembah z obvestilom (le) obvestila lastnike nepremičnin, na katere se sprememba nanaša. To pa pomeni, da z obvestilom ni bilo odločeno o nobeni pravici, obveznosti ali pravni koristi drugega tožnika. Posledično obvestilo ni upravna odločba. Zato zoper obvestilo ni dopustna pritožba.

Izrek

I. Tožba prvega tožnika A. A. se zavrže. II. Tožba drugega tožnika B. B. se zavrne.

Obrazložitev

1. Geodetska uprava RS je (v nadaljevanju organ prve stopnje) je z izpodbijanim sklepom zavrgla pritožbo A. A. (v tem postopku prvi tožnik) zoper obvestilo št. 02112-16/2020-2 z dne 12. 3. 2020 (v nadaljevanju Obvestilo). Iz obrazložitve izhaja, da konkretno obvestilo, ki je bilo izdano v postopku evidentiranja sprememb v zemljiškem katastru na podlagi sodnega postopka po 8. členu Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN), ni upravni akt, temveč obvestilo lastnikom nepremičnin, na katere se sprememba nanaša, o evidentiranju sprememb v zemljiškem katastru na podlagi pravnomočnega sodnega sklepa N 17/2017 dne 26. 7. 2019. Z Obvestilom ni bilo odločeno o pravici, dolžnosti ali pravnem interesu strank, saj je o tem odločilo sodišče s sklepom, ki je postal pravnomočen 4. 12. 2019, geodetska uprava pa je spremembe podatkov, nastale na podlagi tega sodnega sklepa, zgolj evidentirala v zemljiškem katastru. Na podlagi 3. člena ZEN namreč geodetska uprava vodi in vzdržuje zemljiški kataster in v okviru te pristojnosti med drugim evidentira vse podatke in spremembe podatkov, ki se v zemljiškem katastru vodijo. Pritožba zoper Obvestilo zato ni dovoljena in jo je organ prve stopnje zavrgel na podlagi drugega odstavka 240. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

2. Ministrstvo za okolje in prostor (organ druge stopnje) je pritožbo A. A., ki jo je vložil kot pooblaščenec B. B., C. C., D. D. in E. E., zavrnilo.

3. Prvi tožnik je 24. 12. 2020 vložil tožbo. V njej navaja, da se organ ni izjasnil o pravilnosti elaborata in nasprotuje obrazložitvi, da geodetska uprava samo evidentira spremembe v zemljiškem katastru na podlagi sodnih odločb. Geodetska uprava mora elaborat preizkusiti, ali je izdelan v skladu z ZEN in Pravilnikom o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (v nadaljevanju Pravilnik). Na podlagi četrtega odstavka 8. člena ZEN se predlog za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru zavrne, če je elaborat sodnega izvedenca izdelan tako, da ne omogoča evidentiranja meje v zemljiškem katastru. Na podlagi 1. alineje četrtega odstavka 35. člena ZEN pa geodetska uprava zavrne predlog za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru, če je bila meja že urejena po ZEN ali v sodnem postopku in se predlaga nova ureditev meje in ne njena natančnejša določitev. To pomeni, da se urejene meje ne smejo ponovno določati niti v upravnem niti v sodnem postopku in so nespremenljive, lahko se le natančneje določijo. Sodni izvedenci in sodniki niso nezmotljivi in ne poznajo vse zakonodaje, zato geodetska uprava ne sme opustiti preizkusa elaboratov sodnih izvedencev.

4. Nadalje predstavi napake Višjega sodišča v primeru IDPOS 6341, in sicer da predlagatelj MOC ni obvestil Območne geodetske uprave Celje o začetku sodnega postopka ureditve meje, zato geodetski upravi ni bil omogočen vpogled v evidenco o poteku postopkov sodne ureditve meje; da predlagatelj ni ovrgel domneve urejene meje, zato geodetska uprava po uradni dolžnosti ni izbrisala vpisa, da je meja urejena, kar bi bil predpogoj, da bi se lahko meja ponovno urejala; urejena meja se ne sme ponovno urejati, lahko se le natančneje določi, zato bi sodni izvedenec mejo lahko spremenil le za 4 cm, a jo je spremenil za 3 m; geodetska uprava z odločbo zavrne zahtevo v zakonsko predvidenih primerih; meja parcele se lahko spremeni s parcelacijo v postopku parcelacije, s komasacijo v postopku komasacije, z izravnavo meje v postopku izravnave meje, vendar je sodni izvedenec meje parcel spremenil brez katerega koli teh postopkov; da je elaborat geodetske izmere IDPOS 6341 v primeru N 17/2017 izdelan tako, da ga ni mogoče evidentirati v zemljiškem katastru. Predlagatelj in nasprotne stranke imajo pravnomočno in dokončno upravno odločbo št. 02112-170/2009-2 in sklep sodišča N 17/2017 z mejami po istih ZKT, ki pa se nahajajo 3 m zahodneje. V zemljiškem katastru je napačno stanje. Geodetska uprava je opustila dolžno ravnanje pregleda elaborata sodnega postopka in je evidentirala napačen elaborat. 5. Tožena stranka je sodišču posredovala upravni spis, odgovora na tožbo ni podala.

6. Sodišče je po prejemu upravnega spisa v okviru predhodnega preizkusa ugotovilo pomanjkljivosti tožbe, zato je vložnika tožbe pozvalo na njihovo odpravo (dopis z dne 26. 2. 2021; zap. št. 9 v spisu). Ugotovilo je, da iz vložene tožbe ni bilo razvidno, ali jo vlaga A. A. v svojem imenu ali v imenu strank, katerim je bil izdan izpodbijani upravni akt. Če namreč nastopa A. A. kot pooblaščenec, je treba pravilno navesti tožeče stranke, predložiti njihovo pooblastilo za zastopanje v sodnem postopku in hkrati sodišču predložiti tudi dokazilo, da ima pooblaščenec opravljen pravniški državni izpit. Če pa se tožeče stranke zastopajo same, je treba sodišču posredovati ustrezno število izvodov tožbe z njihovim lastnoročnim podpisom.

7. Na poziv sodišča sta zaradi odprave pomanjkljivosti posredovala vlogo z dne 8. 3. 2021 A. A. in B. B. Pojasnila sta, da A. A. sodeluje v tožbi kot stranka ali kot stranski udeleženec, kar mu zagotavlja osmi odstavek 39. člena ZEN in da se bodo podpisani predlagatelji tožbe v postopku zastopali sami. V nadaljevanju nasprotujeta tudi obrazložitvi izpodbijanega sklepa, da se stranke zgolj obvešča o spremembah, o katerih je že odločilo sodišče, saj iz obrazložitve izhaja, da je bil priložen "ustrezen" elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru, ki ga je izdelal sodni izvedenec, torej je s tem potrdila, da je pregledala pravilnost elaborata. Če geodetska uprava z odločbo, ki je upravni akt, zavrne elaborat, poseže v pravice, dolžnosti ali pravne interese strank; če elaborata ne zavrne, napiše obvestilo, s katerim potrjuje njegovo ustreznost in s tem prav tako poseže v pravice, dolžnosti ali pravne interese strank, zato ima obvestilo lastnost upravnega akta, čeprav ni odločba. V nadaljevanju tudi predstavita napake Višjega sodišča, ki je potrdilo sklep N 17/2017 in predstavita potek predhodnih dejanj urejanja meje na tem območju od leta 2009 dalje.

8. Prvi tožnik je posredoval še vloge z dne 24. 11. 2021, 30. 12. 2021, 18. 2. 2022, 19. 10. 2022 in 23. 11. 2022. 9. Sodišče je o vloženi tožbi na podlagi 19. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot stranke z interesom obvestilo C. C., D. D. in E. E., ki jim je bil kot pritožnikom poleg B. B. po pooblaščencu A. A. izdan izpodbijani sklep. V danem roku na tožbo niso odgovorile.

**K I. točki izreka:**

10. Tožnik v upravnem sporu je oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta (prvi odstavek 17. člena ZUS-1). Upravni akt se mora nanašati na njemu lastne pravice in pravne koristi in le v tem obsegu je tožniku v upravnem sporu zagotovljeno sodno varstvo zoper dokončne upravne akte.

11. Če sodišče ugotovi, da tožnik v tožbi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi, tožbe ne obravnava po vsebini, ampak jo v skladu s 3. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrže. S tako tožbo tožnik namreč ne zahteva varstva svojega pravnega položaja, temveč varstvo pravice ali pravne koristi koga drugega oziroma splošnega interesa. V takem primeru pa tožnik ne potrebuje pravnega varstva sodišča, saj ne uveljavlja lastne prizadetosti, tako da upravni spor za njegovo varstvo ni potreben.1

12. Pritožbo zoper Obvestilo, ki je bila z izpodbijanim sklepom zavržena, je vložil A. A. Tudi pritožbo zoper v tem upravnem sporu izpodbijani sklep je vložil A. A. V pritožbenem postopku je bilo razjasnjeno in je v odločbi organa druge stopnje obrazloženo, da se je A. A. pritožil kot pooblaščenec B. B., C. C., D. D. in E. E. Iz upravnega spisa pa izhaja, da je tudi predložil njihova pooblastila in odobritev vseh že opravljenih dejanj.

13. Iz navedenega izhaja, da je A. A. v upravnem postopku nastopal kot pooblaščenec B. B., C. C., D. D. in E. E., ki so lastniki nepremičnin, na katere se sprememba nanaša, sam pa ni bil stranka postopka. Zato bi lahko imele aktivno legitimacijo za vložitev tožbe zoper izpodbijan sklep navedene štiri osebe, nima pa je prvi tožnik, ki je v upravnem postopku nastopal kot pooblaščenec strank v postopku in ne kot stranka oziroma stranski udeleženec.

14. Tega mu tudi ne zagotavlja osmi odstavek 39. člena ZEN, kot trdi prvi tožnik v dopolnitvi tožbe z dne 8. 3. 2021. Ta namreč določa, da mora (pri ureditvi meje v primeru spora) sodišče geodetski upravi in geodetskim podjetjem ves čas postopka omogočiti vpogled v evidenco o poteku postopkov sodne ureditve meje.

15. Tudi v vlogi z dne 8. 3. 2021, ki sta jo A. A. in B. B. posredovala zaradi odprave pomanjkljivosti tožbe, izhaja, da se podpisani predlagatelji tožbe v postopku zastopajo sami. Zato sodišče v tem upravnem sporu A. A. ni štelo kot pooblaščenca. Sicer pa glede na to, da ni predložil dokazila, da ima opravljen pravniški državni izpit, v upravnem sporu ne bi mogel nastopati kot pooblaščenec. Skladno s tretjim odstavkom 87. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je namreč lahko pooblaščenec samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. 16. Sodišče je tožbo prvega tožnika zavrglo na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da v tožbi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma po tem zakonu ne more biti stranka.

17. Tožbo drugega tožnika, ki pa je nastopal v upravnem postopku kot stranka, je sodišče v nadaljevanju presojalo po vsebini.

**K II. točki izreka:**

18. Predmet presoje sodišča je sklep organa prve stopnje, s katerim je le-ta zavrgel pritožbo zoper obvestilo o evidentiranju sprememb v zemljiškem katastru na podlagi pravnomočne sodne odločbe, izdano na podlagi določb 8. člena ZEN.

19. Po določbi prvega odstavka 8. člena ZEN je evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru ali katastru stavb na podlagi pravnomočne sodne odločbe ali sodne poravnave dolžno predlagati sodišče, ki je na prvi stopnji odločalo o zadevi ali pred katerim je bila sklenjena sodna poravnava. Pravnomočni sodni odločbi ali sodni poravnavi mora biti priložen elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru ali katastru stavb, ki ga med sodnim postopkom izdela sodni izvedenec geodetske stroke. Geodetska uprava predlagane spremembe evidentira, če je elaborat izdelan tako, da omogoča evidentiranje v zemljiškem katastru ali katastru stavb, sicer predlog z odločbo zavrne (četrti odstavek 8. člena ZEN). Nato pa geodetska uprava o evidentiranju sprememb v zemljiškem katastru ali katastru stavb na podlagi pravnomočne sodne odločbe ali sodne poravnave obvesti lastnike nepremičnin, na katere se sprememba nanaša, in sodišče, ki vodi zemljiško knjigo, če to vpliva na podatke, vpisane v zemljiško knjigo (peti odstavek 8. člena ZEN).

20. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je v konkretnem primeru Okrajno sodišče v Celju v s sklepom N 17/2017 z dne 26. 7. 2019, ki je postal pravnomočen 4. 12. 2019, odločilo o sodni ureditvi meje. Na podlagi tega pravnomočnega sklepa o ureditvi meje je geodetska uprava izvršila evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru in o teh spremembah z obvestilom (le) obvestila lastnike nepremičnin, na katere se sprememba nanaša (med njimi je tudi drugi tožnik). To pa pomeni, da z obvestilom ni bilo odločeno o nobeni pravici, obveznosti ali pravni koristi drugega tožnika. Posledično obvestilo ni upravna odločba. Zato zoper obvestilo ni dopustna pritožba. Da tovrstno obvestilo ni upravni akt, izhaja tudi iz upravno sodne prakse (sodne odločbe v zadevah II U 39/2015 z dne 29. 10. 2015, II U 323/2012 z dne 20. 2. 2013, II U 117/2009 z dne 6. 10. 2010, I U 1941/2009 z dne 14. 9. 2010 in I U 160/2010 z dne 14. 9. 2010). Zato je prvostopenjski organ tudi po presoji sodišča s tem, da je pritožbo zoper obvestilo zavrgel, ravnal pravilno.

21. Ko upravni organ dobi predlog sodišča s sodno odločbo in elaboratom, mora preveriti, ali je predlog vložila upravičena oseba ter ali elaborat temelji na pravnomočni sodni odločbi in ali omogoča evidentiranje v zemljiškem katastru, a to ne pomeni odločanja o pravici, obveznosti ali pravni koristi lastnikov, pač pa obseg preizkusa predloga, ki ga je dolžan opraviti upravni organ, katerega rezultat je izvedba evidentiranja v zemljiškem katastru (in nato izdaja obvestila) ali pa zavrženje oz. zavrnitev predloga. Tudi dejstvo, da iz četrtega odstavka 8. člena ZEN izhajata situaciji in oblike odločitev v primeru zavrženja oziroma zavrnitve predloga za evidentiranje sprememb (sklep; odločba), ne spremeni narave obvestila. Tudi za presojo dopustnosti upravnega spora zoper takšne odločitve velja, da je upravni spor dopusten le zoper tiste, ki predstavljajo dokončen upravni akt, s katerim se posega v pravni položaj tožnika; o zakonitosti drugih aktov pa odloča sodišče samo, če tako določa zakon (2. člen ZUS-1).

22. V tem upravnem sporu sodišče ne more (oz. ne sme) presojati predhodnih sodnih postopkov, zaključenih s pravnomočnimi sklepi Okrajnega sodišča v Celju, sklepa Višjega sodišča v Celju niti drugih upravnih postopkov. Sodišče zato s tem povezane tožbene ugovore zavrača kot neutemeljene in dodaja, da je ugovore v zvezi s sodno odločitvijo možno uveljavljati le v sodnem postopku, ne pa tudi v postopku, ki sledi, to je v postopku evidentiranja sprememb v zemljiškem katastru.

23. Ker je odločitev tožene stranke po presoji sodišča pravilna in zakonita, je sodišče tožbo drugega tožnika na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega akta pravilen in je izpodbijani akt na zakonu utemeljen.

24. Sodišče je v zadevi odločilo na seji, brez glavne obravnave v skladu s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1, saj med strankami dejansko stanje ni sporno, pač pa le pravno vprašanje, ali je dopustna pritožba zoper Obvestilo.

25. Če sodišče tožbo zavrže ali zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Ker pa nobena stranka povračila stroškov ni zahtevala, sodišče o tem ni odločalo.

1 Tako sklep Vrhovnega sodišča RS I Up 82/2022 z dne 22. 3. 2023.