Jedro

Ker sta upnici že pridobili izvršilni naslov za terjatve, katerih poplačilo naj bi bilo ogroženo, pri tem pa tudi v izvršilnem postopku na obravnavanih nepremičninah še hipoteko z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, ni pogojev za izdajo zavarovalne začasne odredbe.

Običajno uživanje nepremičnine, kar je tudi legalna (s strani pristojne institucije nadzorovana in odobrena) sečnja gozda, ne pomeni grozeče škode.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi, v II. in III. točki izreka sklep razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. V ostalem se pritožba zavrne in v I. točki izreka sklep sodišča prve stopnje potrdi.

III. Upnici sami krijeta svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo dolžnikovemu ugovoru, sklep o začasni odredbi z dne 10. 4. 2014 razveljavilo in predlog upnic z dne 2. 12. 2013 zavrnilo (I. točka izreka). Upnicama je naložilo plačilo dolžnikovih stroškov v višini 177,75 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude (II. točka izreka) in odločilo, da upnici sami krijeta svoje stroške odgovora na ugovor (III. točka izreka).

2. Upnici v pravočasni pritožbi izpodbijata sklep iz vseh pritožbenih razlogov, opredeljenih v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Navajata, da sta vložili predlog za začasno odredbo, ker je dolžnik v novembru 2013 sekal v območju, kjer ležijo parcele 714/8, 727/4, 714/5, vse k.o. K, ki ležijo ena ob drugi. Menita, da je sodišče prve stopnje uporabilo za upnici strožji dokazni standard kot za dolžnika. Pojasnjujeta, da samovoljno ne moreta hoditi po gozdu last dolžnika in lahko vidita dolžnikove parcele le iz javne ceste in svojih parcel. Zato ni pomembno, ali sta upnici popolnoma natančno označili parcelo, kjer je dolžnik sekal, ampak zadošča navedba, da je dolžnik sekal na območju navedenih treh parcel. Vsak poseg v nepremičnino, ki je zarubljena oziroma je na njej pridobljena v izvršilnem postopku hipoteka predstavlja nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, saj posek zmanjšuje vrednost gozda. Dolžnik se na teh nepremičninah ne bi smel preživljati z redno rabo gozda. Sklicujeta se na določilo 86. člena ZIZ, ki prepoveduje razpolaganje z zarubljenimi predmeti. Menita, da je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da iz dopisa Zavoda za gozdove z dne 2. 6. 2014 izhaja, da dolžnik v letih od 2011 do 2014 ni nedovoljeno sekal. Iz dopisa izhaja, da je bil opravljen nedovoljen posek v letu 2014, dolžnik pa je sekal tudi v vseh ostalih letih. Da o tem Zavod za gozdove nima evidence, še ne pomeni, da dolžnik ni sekal. Opozarjata, da je bilo posekanih 85 m3 lesa v pomladanskih mesecih 2014, kar dokazuje zapisnik Inšpektorata za kmetijstvo in okolje z dne 15. 5. 2014, ki ga je predložil dolžnik. Sodišče prve stopnje bi moralo razpisati narok in razčistiti, kako je s sečnjo, ne bi pa smelo povzemati navedb dolžnika iz pripravljalne vloge z dne 3. 7. 2014 in njej priloženega zapisnika inšpektorata, saj je bilo vse navedeno prepozno. Ne strinjata se tudi z oceno sodišče prve stopnje, da uveljavitev terjatve glede na veliko število dolžnikovih nepremičnin ne bo onemogočena. Grajata tudi stroškovno odločitev, ker se je ne da preizkusiti, sodišče prve stopnje pa je tudi uporabilo napačen zakon. Predlagata razveljavitev izpodbijanega sklepa tako, da se začasna odredba ohrani v veljavi. Priglašata pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbena graja zaključkov sodišča glede dejanske podlage ni utemeljena. Trditveno in dokazno breme v zvezi s predlagano začasno odredbo je bilo na upnicah (270. člen ZIZ). Ti sta se v skopih navedbah v predlogu z dne 2. 12. 2013 sklicevali le na nekontrolirano sečnjo na obravnavanih treh nepremičninah, ki bi naj zmanjševala vrednost gozda, zaradi česar naj bi bilo ogroženo njuno poplačilo terjatev v izvršilnem postopku. Upnici sta te navedbe dokazno podprle le s sklicevanjem na spis In 2001/24 in sklep In 2001/24 z dne 7. 7. 2004, iz katerega naj bi izhajalo izvajanje sečnje že v preteklem obdobju, kar je bilo dolžniku že prepovedano na treh drugih parcelah.

5. Ker sta upnici že pridobili izvršilni naslov za terjatve, katerih poplačilo naj bi bilo ogroženo, pri tem pa tudi v izvršilnem postopku na obravnavanih nepremičninah še hipoteko z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, ni pogojev za izdajo zavarovalne začasne odredbe, kot jo je opredelilo sodišče v sklepu z dne 10. 4. 2014. Zavarovalna začasna odredba se lahko izda le do trenutka, ko še niso izpolnjeni pogoji za izvršbo (267. člen ZIZ). V času teka izvršilnega postopka tovrstna začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve ni dopustna. Obrazložitev sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na izpolnjevanje pogojev za zavarovalno odredbo, po pojasnjenem ni ustrezna, je pa odločitev o razveljavitvi začasne odredbe pravilna iz drugih razlogov, pojasnjenih v nadaljevanju.

6. Navedbe o zmanjševanju vrednosti obravnavanih nepremičnin zaradi ravnanj dolžnika je mogoče pravno kvalificirati v okviru devastacijske tožbe, s katero se zahteva opustitev ravnanj, ki zmanjšujejo vrednost hipoteke (151. člen Stvarnopravnega zakonika – v nadaljevanju SPZ).(1) Upnika, ki sta pridobila v izvršilnem postopku prisilno hipoteko, pa lahko do trenutka, ko bi bilo v pravdnem postopku o taki tožbi pravnomočno razsojeno, predlagata izdajo ureditvene začasne odredbe, ki je po vsebini identična z opustitvenim zahtevkom v pravdi, s katero se začasno uredi razmerje med strankama.(2) Ureditvene začasne odredbe niso posebej zakonsko urejene, zato je treba smiselno uporabiti določila za zavarovalne začasne odredbe glede nedenarne terjatve. Predlagatelj take odredbe mora verjetno izkazati, da bi mu brez nje lahko nastala konkretna, nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda (smiselno 2. alineja drugega odstavka 272. člena ZIZ). Pogoji za izdajo tovrstne odredbe pa se presojajo strožje, kot pri običajni zavarovalni začasni odredbi. Grozeča škoda mora biti tako intenzivna, da bi lahko sodno varstvo (v pravdi), če odredba ne bi bila izdana, ostalo brez pomena.

(3)

7. Sodišče prve stopnje je v tej zvezi pravilno ugotovilo odločilno dejstvo, da na nepremičninah, glede katerih je bila predlagana in izdana začasna odredba prepovedi sečnje, dolžnik od leta 2011 ni opravljal nedovoljenega poseka. Posek na drugih nepremičninah, ki niso zajete v predlog za začasno odredbo, na kar se neutemeljeno sklicujeta upnici v pritožbi, je brez pomena. Tožbeni zahtevek in s tem tudi ureditvena začasna odredba sta lahko vezana le na konkretno hipoteko in z njo zavarovano nepremičnino. Upnici v pritožbi neutemeljeno grajata, da sodišče prve stopnje ni ugotovilo nedovoljene sečnje v letu 2014, kot izhaja iz dopisa Zavoda za gozdove z dne 2. 6. 2014. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da je do nedovoljenega poseka v letu 2014 sicer prišlo, a le na parceli št. 660/11 k.o. K, ne pa na obravnavanih nepremičninah, ki spadajo v odsek 08049, česar upnici nista grajali. Druga časovno oddaljena nedovoljena sečnja, ki jo je ugotovilo sodišče prve stopnje, in je že prenehala, pa ne pomeni neposredne grozeče škode.

8. Sodišče prve stopnje ni bilo dolžno razpisati naroka, saj ta v izvršilnem postopku ni obligatoren, ker je odločitev o ugovoru sprejelo le na podlagi listinskih dokazov, pa narok ni bil potreben (drugi odstavek 58. člen ZIZ).

9. Glede na dokazno breme upnic, s pritožbenim navajanjem, da odsotnost evidence Zavoda za gozdove o sečnji še ne pomeni, da do nedovoljene sečnje ni prišlo v vseh letih od 2011, ne moreta biti uspešni. Te trditve so v nasprotju z dokazno podlago, ki sta jo podali upnici, golih trditev pa glede na nasprotovanje dolžnika sodišče prve stopnje ni smelo upoštevati kot nesporno dejansko podlago (drugi odstavek 214. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dolžnikovo sklicevanje na zapisnik Inšpektorata RS za kmetijstvo in okolje z dne 15. 5. 2014 v vlogi z dne 3. 7. 2014 je bilo pravočasno, saj je dokument nastal po preteku ugovornega roka, in se še v njem nanj ni mogel sklicevati, pri čemer so bile dolžnikove navedbe oblikovane kot odgovor na upnikove trditvene in dokazne novote, ki jih je podal v odgovoru na odgovor, si čimer je dolžnik uveljavil pravico do izjave (5. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Običajno uživanje nepremičnine, kar je tudi legalna (s strani pristojne institucije nadzorovana in odobrena) sečnja gozda, ne pomeni grozeče škode. Drugačno stališče upnic ni utemeljeno. Dolžnik v izvršilnem postopku kot lastnik s prisilno hipoteko obremenjene nepremičnine ohrani vsa lastninska upravičenja, razen upravičenja do razpolaganja (86. člen ZIZ), saj gre za neposestno zastavno pravico. Upravičenje do razpolaganja z nepremičnino, ki se nanaša na pravno razpolaganje (odtujitev, obremenitev), je ločeno od upravičenj, ki izhajajo iz upravičenja imeti nepremičnino v posesti kot temeljnega upravičenja iz lastninske pravice (po vsebini dejanske narave).(4) Posest je izhodišče za upravičenji do rabe in do uživanja nepremičnine.

11. Ker verjetno izkazana neposredno grozeča škoda ni podana, je sodišče prve stopnje pravilno ugovoru ugodilo, sklep o začasni odredbi o prepovedi sečnje razveljavilo in predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo.

12. Postopek z obravnavano začasno odredbo je ločen od glavnega postopka izvršbe, zato je sodišče prve stopnje pri stroškovni odločitvi pravilno uporabilo Zakon o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT), ko je bil predlog za izdajo začasne odredbe vložen v času njegove veljave (drugi odstavek 20. člena Odvetniške tarife - OT, Ur. l. RS, št. 2/2015). Vendar imata upnici prav, da se stroškovne odločitve ne da preizkusiti glede vrednosti, od katere je sodišče prve stopnje priznalo nagrado za ugovor. Sodišče prve stopnje je glede nagrade za ugovor obrazložilo, da je uporabilo tar. št. 3468 ZOdvT in priznalo 125,70 EUR, iz česar bi ob uporabi količnika 0,6 izhajalo, da nagrada pri količniku 1,0 znaša 209,50 EUR, kar pa ni predpisana vrednost nagrade za nobeno vrednost predmeta postopka. To nejasnost bo moralo sodišče prve stopnje v novem postopku odpraviti in pojasniti odločilno dejstvo vrednosti predmeta postopka z začasno odredbo. Pri tem bo sodišče prve stopnje tudi moralo upoštevati, da je v postopku z začasno odredbo za ugovor predpisana posebna nagrada v tar. št. 3461. 13. Ko sodišče druge stopnje tudi ni našlo procesnih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je neutemeljeno pritožbo zoper I. točko izreka zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v tem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), ugodilo pa pritožbi zoper stroškovno odločitev v II. in III. točki izreka, v tem delu sklep razveljavilo in v tem obsegu vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

14. Upnici, ki nista uspeli s pritožbo (razen glede stranske terjatve, ki je z vidika pritožbenega uspeha zanemarljiva), krijeta sami svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP in prvi odstavek 165. člena v zvezi s 15. členom ZIZ).

Op. št. (1) : Več o namenu devastacijske tožbe Keresteš, T. v: Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2004, str. 682. Op. št. (2) : O ureditvenih začasnih odredbah primerjaj Sklep II Ips 105/2008 z dne 26. 6. 2008, Odločbo Ustavnega sodišča RS opr. št. Up-275/97 z dne 16. julija 1998. Glej tudi Rijavec, V.: Civilno izvršilno pravo. GV Založba, Ljubljana, 2003, str. 260. Op. št. (3) : Sklep VSL I Cp 2977/2012. Primerjaj o pogojih tudi Pavlina, U.: Ureditvene začasne odredbe: pregled sodne prakse, Pravna praksa, št. 16-17/2013, str. 9 in nasl. Op. št. (4) : Vsa lastninska upravičenja so opredeljena v 37. členu SPZ. Več o lastninskih upravičenjih Berden A. v: Stvarnopravni zakonik, GV Založba, Ljubljana, 2004, str. 220 in 221.