25. 10. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložil A. A. iz Ž., na seji senata dne 12. oktobra 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. Kp 574/2004 z dne 8. 6. 2005 v zvezi s sodbo in s sklepom Okrajnega sodišča v Kopru št. K 6/2002 z dne 16. 6. 2004 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Z izpodbijanim sklepom je drugostopenjsko sodišče zavrglo pritožnikovo pritožbo zoper prvostopenjsko sodbo in sklep kot nedovoljeno. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijano sodno odločbo izreklo sodni opomin obdolženemu E. Š. za kaznivo dejanje ogrožanja varnosti po prvem odstavku 145. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS,št. 63/94 in nasl. – v nadaljevanju KZ) in dve kaznivi dejanji grdega ravnanja po prvem odstavku 146. člena istega zakonika ter zavrnilo obtožbo glede kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po prvem odstavku 145. člena KZ. Pritožnika je s premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pravdo.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi navaja, da se pritožuje zoper drugostopenjski sklep in sodbo ter celotni postopek in njegovo vodenje. Ker je prvostopenjska sodna odločba sklep o izreku sodnega opomina in zavrnilna sodba, pritožnik smiselno izpodbija to odločbo v celoti. Navaja, kdaj so se pričeli obdolženčevi obračuni z njim, da mu je povzročil škodo in tudi zdravstvene poškodbe. Nadalje navaja, da med postopkom ni bil sprejet noben preventivni ukrep, obdolžencu pa je bil izrečen samo sodni opomin, z odvetnikom sta opozarjala na dolgotrajnost postopka in ponavljanje obdolženčevih kaznivih dejanj.

B.

3.Po določbi prvega odstavka 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) lahko vsakdo ob pogojih, ki jih določa ta zakon, vloži pri Ustavnem sodišču ustavno pritožbo, če meni, da mu je s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršena njegova pravica ali temeljna svoboščina.

4.Po določbi tretje alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrže, če jo je vložila neupravičena oseba. Ustavni pritožnik je imel v postopku, v katerem so bile izdane izpodbijane odločbe, položaj oškodovanca.

5.Po stališču Ustavnega sodišča oseba, ki ima v postopku položaj oškodovanca, ni legitimirana za vložitev ustavne pritožbe zoper pravnomočen sklep o zavrženju obtožnega predloga in zoper pravnomočen sklep o zavrženju nedovoljene pritožbe zoper prvi sklep (sklep št. Up-131/98 z dne 15. 2. 2002, ki je priložen). Ustava oškodovancu ne zagotavlja pravice doseči obsodbe storilca, zaradi česar oškodovancu zgolj s pravnomočno odločitvijo o zavrženju obtožnega predloga oziroma z izpodbijanimi odločitvami o zavrženju nedovoljenih pravnih sredstev zoper takšno odločitev sodišča ne more biti kršena nobena njegova pravica ali temeljna svoboščina. Ustavno sodišče je pri tem stališču izhajalo iz temeljnega namena postopka, v katerem je imel pritožnik položaj oškodovanca. Ustavno sodišče je izhajalo iz temeljnega namena kazenskega postopka tudi v primerih, ko je odločalo o ustavnih pritožbah oškodovancev, ki so imeli v kazenskem postopku celo položaj stranke. Tako je zavzelo stališče, da niti oškodovanec kot tožilec (sklep št. Up-285/97 z dne 10. 5. 2001, Uradni list RS, št. 52/01 in OdlUS X, 115) niti zasebni tožilec (sklep št. Up-168/98 z dne 10. 5. 2001 Uradni list RS, št. 52/01 in OdlUS X, 115) nista aktivno legitimirana za vložitev ustavne pritožbe. Tudi v primeru obravnavane ustavne pritožbe se Ustavno sodišče sklicuje na navedene odločitve. Temeljni namen kazenskega postopka je namreč ugotovitev obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca ter če se oboje v postopku ugotovi, izrek kazenske sankcije. Ne glede na izid kazenskega postopka se torej v kazenskem postopku neposredno ne odloča o pravicah oškodovanca. Oškodovanec ima pravico uveljavljati zadoščenje zaradi posega v svoje pravice primarno kot civilni zahtevek v pravdi ne glede na izid kazenskega postopka. Glede na navedeno je treba ugotoviti, da oseba, ki ima v kazenskem postopku položaj oškodovanca, ni aktivno legitimirana za vložitev ustavne pritožbe zoper pravnomočno sodno odločbo, s katero je zavržena njena pritožba zoper obsodilno in zavrnilno sodbo kot nedovoljena.

6.Pritožnik vlaga ustavno pritožbo tudi zoper prvostopenjsko sodbo in sklep. Njene pravnomočnosti ni izkazal, vendar to v obravnavanem primeru ni relevantno. Ustavna pritožba oškodovanca bi bila namreč iz razlogov, obrazloženih v 5. točki tega sklepa, nedopustna tudi v primeru izpodbijanja pravnomočne sodne odločbe, s katero je odločeno o obtožnem aktu. Ustavno sodišče je zato ustavno pritožbo zavrglo iz obrazloženega razloga.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi tretje alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata dr. Zvonko Fišer