Jedro

Določbo tretjega odstavka 28. člena ZBPP je treba razlagati v pomenu, da organ za BPP lahko določi rok in pogoj za opravo procesnih dejanj v zadevi, za katero je bila BPP dodeljena. Določbo petega odstavka tega člena pa je prav tako glede na dodani primer – da gre pri neizpolnitvi določenega roka ali pogoja za uporabo BPP v nasprotju z namenom, za katerega je bila dodeljena oziroma za drugačno nepravilno uporabo BPP, ne pa za neizpolnitev pogoja, ki ga objektivno ni mogoče izpolniti.

Ob uporabi določb ZBPP v podanem pomenu je šteti, da sta bila v postopku za izdajo izpodbijane odločbe kot pogoj in rok v smislu tretjega odstavka 28. člena ZBPP lahko upoštevana vložitev tožbe na razvezo zakonske zveze, za dodelitev otrok ter določitev preživnine in stikov v roku 3 mesecev od pravnomočnosti odločbe o dodelitvi BPP ter da kot neizpolnitve določenega pogoja v smislu petega odstavka 28. člena ZBPP ni mogoče šteti nevložitve tožbe, ki je ne bi bilo razumno vložiti.

Organ za BPP bi ne mogel odločiti, da tožnici preneha pravica do BPP, ki ji je bila priznana z odločbo Bpp 1569/2014 z dne 12. 9. 2014, ne da bi pred tem – ob pravilni razlagi ZBPP - razjasnil okoliščine primera, ki so za uporabo določbe petega odstavka 28. člena ZBPP ter v zvezi z določbo tretjega odstavka tega člena pravno relevantne.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 1569/2014 z dne 25. 2. 2015 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) ugotovil, da preneha upravičenost do BPP na podlagi odločbe Bpp 1569/2014 z dne 12. 9. 2014 (v 1. točki izreka), razrešil odvetnico A.A. (v 2. točki izreka), odločil, da tožnica ne more več zaprositi za dodelitev BPP v pravdnem postopku zaradi razveze zakonske zveze, dodelitve mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo, določitve stikov in preživnine (v 3. točki izreka) ter ugotovil, da stroški v zvezi z izvajanjem BPP niso nastali (v 4. točki izreka). Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je organ za BPP z odločbo Bpp 1569/2014 z dne 12. 9. 2014 tožnici odobril redno BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v pravdnem postopku in v postopku mediacije zaradi razveze zakonske zveze, dodelitve mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo, določitve stikov in preživnine; za izvajanje BPP je bila določena odvetnica A.A. V 2. točki izreka navedene odločbe je bilo tožnici naloženo, da je dolžna v roku treh mesecev od pravnomočnosti odločbe pri pristojnem sodišču vložiti ustrezno tožbo ter o tem v roku osem dni od vložitve tožbe obvestiti pristojni organ za BPP. Odločba Bpp 1569/2014 z dne 12. 9. 2014 je postala pravnomočna 8. 11. 2014. Tožnica pa v predpisanem roku osem dni po preteku treh mesecev od pravnomočnosti odločbe, to je do 16. 2. 2015 ni obvestila pristojnega organa o vložitvi ustrezne tožbe. Ker tožnica ni izpolnila pogoja, naloženega z odločbo, ji v skladu s petim odstavkom 28. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) preneha pravica do BPP oziroma se šteje, da gre za neupravičeno prejeto BPP, če so stroški že nastali. V skladu s šestim odstavkom 28. člena ZBPP pa tožnica v navedeni zadevi ne more več zaprositi za dodelitev BPP. Glede na navedeno je pristojni organ za BPP moral tudi razrešiti postavljeno odvetnico.

Tožnica v tožbi navaja, da je bila večkrat na posvetu pri pooblaščenki in jo je sproti obveščala o dogodkih. Že avgusta 2014 je bila sestavljena tožba, potem pa je bilo ugotovljeno, da je tožbo vložil že mož ter je bil zato podan le odgovor na tožbo in vložena še nasprotna tožba. Ni pošteno, da se tožnici odreka pravica do BPP tudi za bodoča dejanja, saj so že razpisane glavne obravnave, vložena pa je tudi že tožba na izselitev. Tožnica je prav tako dobila opomin za plačilo takse v znesku 3.000,00 EUR. Tako stanje je nastalo izključno zaradi nerodnosti tožnice, ki je vseskozi hodila na sodišče, vlagala dokaze vzporedno z odvetnico itd., skratka ves čas je bila tožnica aktivna, hodila je na sodišče, ampak očitno ni prav razumela, da mora poročati službi za BPP, saj je v tej stavbi bila in urejala zadeve v šestem in osmem nadstropju. Tožnica je v hudi stiski s tremi otroci, sama krije stroške za preživljanje vseh, mož se izolira in se je umaknil v klet, ne ve več, kje se jo drži glava. Glede na povedano tožnica sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi, tako da bo tožnica še vedno upravičena do BPP.

Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je sodišču upravni spis v zadevi.

Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno, ali je organ za BPP mogel odločiti, da tožnici preneha upravičenost do BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v pravdnem postopku in v postopku mediacije zaradi razveze zakonske zveze, dodelitve mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo, določitve stikov in preživnine, ki ji je bila dodeljena z odločbo Bpp 1569/2014 z dne 12. 9. 2014 (ter da tožnica ne more več zaprositi za dodelitev BPP v pravdnem postopku zaradi razveze zakonske zveze, dodelitve mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo, določitve stikov in preživnine), ker ni izpolnila v tej odločbi določenega pogoja, da v roku 3 mesecev od njene pravnomočnosti pri pristojnem sodišču vloži ustrezno tožbo ter v nadaljnjih osmih dneh o tem obvesti organ za BPP.

Iz tožbe in priloženih listin izhaja, da tožnica po prejemu odločbe Bpp 1569/2014 z dne 12. 9. 2014 tožbe na razvezo zakonske zveze, za dodelitev otrok ter določitev preživnine in stikov ni vložila, ker jo je pred tem vložil že mož. Po vpogledu v P vpisnik Okrožnega sodišča v Ljubljani je sodišče ugotovilo, da je tožničin mož B.B. tako tožbo vložil (že) 23. 7. 2014 – to je po tem, ko je tožnica vložila prošnjo za BPP (5. 6. 2014) in pred tem, ko je organ za BPP o tožničini prošnji za BPP odločil (12. 9. 2014). Navedeno bi kazalo, da tožnica pogoja, da bi morala v odločbi navedenem roku vložiti tožbo ter o tem obvestiti organ za BPP, tako objektivno ni mogla izpolniti oziroma da bi vložitev tožbe ne mogla šteti za razumno ravnanje. Tožnica v tožbi (po pooblaščenki) navaja, da je v dani situaciji vložila nasprotno tožbo in odgovor na moževo tožbo. Iz P vpisnika Okrožnega sodišča v Ljubljani je v zadevi IV 1793/2014 okoliščina vložitve odgovora na tožbo na dan 19. 1. 2015 tudi razvidna.

Po tretjem odstavku 28. člena ZBPP pristojni organ za BPP lahko veže dodelitev brezplačne pravne pomoči na določen rok in pogoj (npr. rok za sklenitev izvensodne poravnave, rok za vložitev tožbe). Po petem odstavku tega člena pa prosilcu, ki ne izpolni določenega roka ali pogoja, preneha pravica do brezplačne pravne pomoči oziroma se šteje, da gre za neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč, če so stroški že nastali (npr. uporabil je pravni nasvet odvetnika, da je potrebno v določenem roku vložiti tožbo, vendar kljub temu ni dal odvetniku pooblastila za vložitev tožbe, odobrena pa mu je bila pravna pomoč za postopek na prvi stopnji). Glede na dodana primera sodišče meni, da je določbo tretjega odstavka 28. člena ZBPP treba razlagati v pomenu, da organ za BPP lahko določi rok in pogoj za opravo procesnih dejanj v zadevi, za katero je bila BPP dodeljena. Določbo petega odstavka tega člena pa je (v delu, v katerem govori o neizpolnitvi določenega roka ali pogoja) po mnenju sodišča treba razlagati – prav tako glede na dodani primer – da gre pri neizpolnitvi določenega roka ali pogoja (kar ima za posledico prenehanje pravice do BPP in nadaljnje) za uporabo BPP v nasprotju z namenom, za katerega je bila dodeljena oziroma za drugačno nepravilno uporabo BPP, ne pa za neizpolnitev pogoja, ki ga objektivno ni mogoče izpolniti. V prid taki razlagi govori tudi okoliščina, da je v Predlogu Zakona o brezplačni pravni pomoči (Poročevalec, št. 77 z dne 12. 9. 2000) bilo (v tedanjem četrtem odstavku 28. člena) določeno prenehanje pravice do BPP za primer „če prosilec ne uporabi storitev ali oprostitev BPP“, ter da naknadna sprememba določbe (tekst, ki velja vse odtlej) ni posebej obrazložena, kar logično napotuje na zaključek, da ni šlo za razlog vsebinske narave, in da je za uporabo sankcije prenehanja pravice do BPP bistveno, da prosilec ne uporabi dodeljene BPP, pa bi jo lahko, in ne, da naloženemu pogoju ni sledil, ne upoštevaje pri tem razlogov za to.

Ob uporabi določb ZBPP v prej podanem pomenu sodišče šteje, da sta bila v postopku za izdajo izpodbijane odločbe kot pogoj in rok v smislu tretjega odstavka 28. člena ZBPP lahko upoštevana vložitev tožbe na razvezo zakonske zveze, za dodelitev otrok ter določitev preživnine in stikov v roku 3 mesecev od pravnomočnosti odločbe o dodelitvi BPP (sama obvestitev organa, npr. o izvršenem procesnem dejanju ipd. tako po mnenju sodišča ni (samostojen) pogoj iz tretjega odstavka 28. člena ZBPP), ter da kot neizpolnitve določenega pogoja v smislu petega odstavka 28. člena ZBPP ni mogoče šteti nevložitve tožbe, ki je ne bi bilo razumno vložiti.

Glede na povedano sodišče sodi, da bi organ za BPP ne mogel odločiti, da tožnici preneha pravica do BPP, ki ji je bila priznana z odločbo Bpp 1569/2014 z dne 12. 9. 2014, ne da bi pred tem – ob pravilni razlagi ZBPP - razjasnil okoliščine primera, ki so za uporabo določbe petega odstavka 28. člena ZBPP ter v zvezi z določbo tretjega odstavka tega člena pravno relevantne.

Kolikor pa je organ določbo šestega odstavka 28. člena ZBPP razlagal v pomenu, da na njeni podlagi lahko že takoj, ko za prosilca ugotovi, da mu na podlagi petega odstavka 28. člena ZBPP preneha pravica do BPP, odloči tudi, da v isti zadevi ne more več zaprositi za BPP (tako je namreč odločil v 3. točki izreka izpodbijane določbe), bi moral upoštevati tudi, da je po navedeni določbi prosilcu treba omogočiti dokazovanje, da okoliščine za opustitev naloženih dejanj niso bile na njegovi strani. Tako v obravnavani zadevi organ prav tako ni ravnal. Glede na navedeno je sodišče moralo na podlagi 2., 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS – 1) tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti ter na podlagi tretjega in v smislu četrtega odstavka tega člena zadevo vrniti organu v ponovni postopek. V tem postopku bo moral določbe ZBPP razlagati, kot je pravno mnenje o tem podalo sodišče ter ustrezno dopolniti dejansko stanje v točkah, kot je navedlo sodišče, pri tem pa tožnici omogočiti sodelovanje v postopku ugotavljanja in dokazovanja relevantnih dejstev in okoliščin.