Jedro

Organ za BPP mora pri presoji vsake prošnje za dodelitev BPP za osebni stečaj upoštevati, da je razumnost predloga osebnega stečaja (lahko) tudi v možnosti odpusta obveznosti dolžniku in doseganja pravnih učinkov le tega, pri čemur pa neobstoj premoženja dolžnika po določbah ZFPPIPP ni ovira za vodenje in (uspešen) zaključek odpusta obveznosti dolžniku.

Tožena stranka je nerazumnost tožnikovega predloga za odpust obveznosti presojala predvsem z vidika 408. člena ZFPPIPP (v delu, ki se nanaša na dolgovane davke in prispevke), v delu, ki se nanaša na dolgovana plačila glob in prekrškov, pa se je oprla na pojem pravičnosti in morale, obrazložen s tožnikovo zdravstveno sposobnostjo za opravljanje dela in njegovo starost. Po presoji sodišča je s tako razlago presegla pristojnost, ki ji gre na podlagi določbe 24. člena ZBPP.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Republike Slovenije, Okrožnega sodišča v Celju, Organa za brezplačno pravno pomoč, številka Bpp 792/2013 z dne 30. 5. 2013, se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo, št. Bpp 792/2013 z dne 30. 5. 2013, zavrnila prošnjo A.A. z dne 17. 4. 2013, za odobritev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v postopku osebnega stečaja in odpusta obveznosti, kot neutemeljeno. Pojasnila je, da je prosilec vložil prošnjo za BPP zaradi postopka osebnega stečaja, v obliki oprostitve plačila stroškov predujma. Prosilec je brezposelna oseba, brez premoženja in prejema le denarno socialno pomoč, v višini 260 EUR mesečno. Ker prosilec nima premoženja večje vrednosti, niti dohodka, ki bi omogočal poplačilo upnikov, denarna socialna pomoč pa je iz stečajne mase izvzeta, po mnenju tožene stranke, ki se sklicuje na odločitve Upravnega sodišča RS (I U 21/2012, IV U 66/2011 in II U 255/2012), prošnja ni razumna. Edini interes prosilca je namreč, da se v okviru stečajnega postopka izvede postopek odpusta obveznosti, ki ga je, kot izhaja iz zapisnika o naroku za vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja in odpusta obveznosti z dne 8. 4. 2013, prosilec tudi predlagal. Pojasnil je, da je prezadolžen zaradi opravljanja dejavnosti. Prošnji je priložil listinska dokazila o dolgovih (dolgovi do dobaviteljev, dolgovi od neplačanih davkov in prispevkov v višini 9.472,44 EUR, dolgovi iz naslova glob v višini 417,29 EUR, 2.860,00 EUR in dolgovi iz naslova prekrškov). Odločitev tožene stranke temelji na ugotovitvi, da odpust dolga na podlagi 408. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) ne učinkuje na neplačane davke in prispevke, ki jih mora izplačevalec obračunati ali izplačati. Nadalje predpostavljajo nekateri dolgovi tudi plačila glob zaradi prekrškov, zato je tožena stranka mnenja, da dodelitev BPP v postopku odpusta obveznosti takšnih dolgov ni v skladu z načelom pravičnosti in morale. Upoštevala je tudi, da je prosilec star 32 let in nima zdravstvenih omejitev, zato ima še možnost ter predvsem dolžnost poiskati zaposlitev in s tem redni mesečni dohodek, s katerim bo lahko odplačeval svoje dolgove, zato njegova prošnja za dodelitev BPP ni v skladu z načelom pravičnosti in morale.

2. Ker prosilec ne izpolnjuje kriterijev iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), je bilo treba njegovo prošnjo kot očitno nerazumno in kot neutemeljeno, zavrniti. Glede na takšen zaključek tožena stranka v nadaljevanju ni presojala, ali prosilec izpolnjuje še subjektivni kriterij za dodelitev BPP, ki mora biti podan kumulativno.

3. Tožnik v tožbi navaja, da je odločitev tožene stranke nepravična in nezakonita. Nepravično se mu zdi, da odločitev temelji na ugotovitvi, da nima premoženja in mu zato tako ali tako nimajo kaj vzeti. Upniki na njegov naslov pošiljajo rubežnike, ob vsakem obisku se dolg poveča za cca 500 EUR. Trudi se izkopati iz dolgov, službe ne dobi, zato se mu zdi takšno obravnavanje nepravično. Ker meni, da izpolnjuje vse pogoje za uvedbo postopka osebnega stečaja in odpusta obveznosti, nima pa denarja, da bi tak postopek plačal, sodišču predlaga odpravo ali spremembo izpodbijane odločbe.

4. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni posredovala.

5. Tožba je utemeljena.

6. ZBPP v določbi 24. člena pri odločanju o dodelitvi BPP, kot pogoj določa tudi, da se pri presoji dodelitve BPP upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP (objektivni pogoj). Ta pogoj je med drugim izpolnjen, če zadeva ni očitno nerazumna oziroma če ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati. Navedeni pogoj je podrobneje opredeljen v tretjem odstavku 24. člena ZBPP, po katerem se šteje, da je zadeva (med drugim) očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

7. Navedena pravna ureditev organu za BPP ne nalaga podrobnega vsebinskega preizkusa zadeve. Vendar pa mora, če je razlog za zavrnitev prošnje za BPP neizpolnjevanje pogoja iz 24. člena ZBPP pojasniti, v čem je zahteva ali pričakovanje prosilca v nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari oziroma v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Glede na zakonsko besedilo mora iz razlogov, ki jih organ navede, izhajati tudi, zakaj je to nesorazmerje oziroma nasprotje očitno, kar pomeni, da mora biti spoznavno na prvi pogled.

8. V obravnavni zadevi je tožena stranka svojo odločitev, da zgolj izvedba osebnega stečaja ni razumna, oprla na ugotovitev (9. točka obrazložitve izpodbijane odločbe), da tožnik nima premoženja večje vrednosti ali dohodkov, iz katerih bi bilo mogoče zagotoviti vsaj delno poplačilo upnikov. Sodišče v zvezi z navedenim stališče toženo stranko opozarja na Sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. Xps 16/2013, v kateri je VS RS (točka 14 obrazložitve citirane sodbe) pojasnilo, da se ne strinja s stališčem, da je obstoj premoženja stečajnega dolžnika, iz katerega bi bilo možno poplačilo njegovih upnikov, predpostavka za razumnost začetka postopka osebnega stečaja ter v nadaljevanju, kar izhaja iz 15. točke obrazložitve sodbe VS RS, pojasnilo tudi, da mora organ za BPP pri presoji vsake prošnje za dodelitev BPP za osebni stečaj upoštevati tudi, da je razumnost predloga osebnega stečaja (lahko) tudi v možnosti odpusta obveznosti dolžniku in doseganja pravnih učinkov le tega, pri čemur pa neobstoj premoženja dolžnika po določbah ZFPPIPP ni ovira za vodenje in (uspešen) zaključek odpusta obveznosti dolžniku.

9. Sodišče pa v nadaljevanju ugotavlja, da zgoraj navedeno stališče tožene stranke na samo odločitev v obravnavani zadevi ni imelo odločilnega vpliva. Tožena stranka je namreč upoštevala podatek, da želi tožnik hkrati z uvedbo stečajnega postopka predlagati tudi odpust dolga, kot to izhaja iz zapisnika o naroku za vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja in odpusta obveznosti z dne 8. 4. 2013, zato je v zvezi s tem predlogom pravilno presojala tudi razumnost tožnikovega predloga z vidika okoliščin v zvezi z možnostjo uspeha s predlogom za odpust obveznosti. Odločitev je v tem delu presoje tožena stranka oprla na ugotovitev, da odpust obveznosti na terjatve iz 21. člena ZFPPIPP ne učinkuje, torej ne učinkuje na davke in prispevke, ki jih mora izplačevalec obračunati in plačati, odpust obveznosti pa bi bil v delu, ki se nanaša na plačilo glob in prekrškov, v nasprotju z načelom pravičnosti in morale.

10. Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka nerazumnost tožnikovega predloga za odpust obveznosti presojala predvsem z vidika 408. člena ZFPPIPP (v delu, ki se nanaša na dolgovane davke in prispevke), v delu, ki se nanaša na dolgovana plačila glob in prekrškov, pa se je oprla na pojem pravičnosti in morale, obrazložen s tožnikovo zdravstveno sposobnostjo za opravljanje dela in njegovo starost. Po presoji sodišča je s tako razlago presegla pristojnost, ki ji gre na podlagi določbe 24. člena ZBPP.

11. Tožena stranka pa se v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni opredelila do ostalih dolgov, ki jih tožnik navaja in ki izhajajo iz negativnega poslovanja s.p. Gre za dolgove, ki jih je tožnik v postopku dokazoval z listinami in za katere zatrjuje, da jih ni zmožen plačati. Iz tega razloga je po presoji sodišča odločitev, da vsebinski kriterij za dodelitev BPP ni izpolnjen, sprejela preuranjeno.

12. Po presoji sodišča torej izpodbijana odločitev temelji na nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju in posledično zmotni razlagi določb ZFPPIPP in ZBPP. Glede na navedeno je sodišče zaradi nepravilne razlage materialnega prava tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo (4. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1) ter zadevo vrnilo upravnemu organu v ponovni postopek (tretji odstavek istega člena).