Jedro

Ni sporno, da oba otroka dejansko živita z materjo, ki je brez zaposlitve in prejema socialno pomoč. Kljub temu, da je dolžnost vsakega roditelja, da stori vse, kar je v njegovi moči, da zagotovi preživljanje svojih otrok, navedeno poleg obveznosti materinega truda za pridobitev zaposlitve narekuje tudi obveznost očeta, da sedaj dejansko prispeva za nujno preživljanje otrok.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom delno ugodilo predlogu predlagateljice ter izdalo začasno odredbo, s katero je nasprotnemu udeležencu naložilo plačevanje mesečno po 50 EUR za preživljanje dveh skupnih otrok udeležencev (... 2017 rojeno A. A. in ... 2018 rojenega B. B.). Zavrnilo je predlog, da se otroka začasno zaupa v vzgojo in varstvo materi ter z očetom določi stike.

2. Zoper sklep je v delu, ki se nanaša na njegovo obveznost plačevanja preživnine, nasprotni udeleženec vložil pritožbo. Predlaga spremembo oz. razveljavitev tega dela sklepa in opredeljuje svoje pritožbene stroške. Meni, da predlagateljica ni navedla nobenih razlogov po Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki morajo biti podani v skladu z določbo 100. čl. ZNP-1. Tudi sodišče o tem sploh ne poda razlogov. Meni, da za začasno odredbo sploh ni razlogov, da otroka nista ogrožena in da sam že plačuje 80 EUR mesečno, 40 za vsakega. Če bi bila otroka ogrožena, bi enega predlagateljica lahko začasno prepustila v vzgojo in varstvo njemu. Navaja, da je od avgusta 2019 do septembra 2020 predlagateljici nakazal 2906 EUR. Predlagateljica je zdrava in za delo sposobna, zato si ga mora po njegovem mnenju poiskati. Sam prejema 129 EUR za preživljanje, če bo plačal 100 EUR za otroka, od 29 EUR ne more živeti. Za dohodke njegove partnerke pa pravi, da niso relevantni.

3. Predlagateljica je na pritožbo odgovorila, predlagala njeno zavrnitev ter zahtevala povračilo svojih pritožbenih stroškov.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Izpodbijani sklep je pravilen in zakonit. 6. Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1) določa, da se začasne odredbe za varstvo koristi otrok izdajo pod pogoji, ki jih določa družinski zakonik, po postopku, ki ga določa zakon, ki ureja zavarovanje. Relevantni so torej pogoji po Družinskem zakoniku (DZ) in ne po Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Graja, da o pogojih po ZIZ v izpodbijanem sklepu ni razlogov, zato ni utemeljena.

7. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo 161. čl. DZ, ki določa, da izda sodišče začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. Otrok je ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju (2. odst. 157. čl. DZ).

8. Prvostopenjsko sodišče je razumno in prepričljivo, skratka pravilno obrazložilo, zakaj je nujno, da oče prispeva minimalno potreben znesek za zagotavljanje nujnega preživljanja otrok še pred končno odločitvijo sodišča (glej 15. tč. obrazložitve izpodbijanega sklepa). To, da je že do sedaj plačeval posamezne zneske, navedeno zgolj potrjuje.

9. Ni sporno, da oba otroka dejansko živita z materjo, ki je brez zaposlitve in prejema socialno pomoč. Kljub temu, da je dolžnost vsakega roditelja, da stori vse, kar je v njegovi moči, da zagotovi preživljanje svojih otrok, navedeno poleg obveznosti materinega truda za pridobitev zaposlitve narekuje tudi obveznost očeta, da že sedaj dejansko prispeva za nujno preživljanje otrok. To je brez dvoma ustreznejša začasna rešitev, kot pa bi bilo začasno zaupanje enega od obeh otrok očetu.

10. Navedba, da nasprotni udeleženec prejema 129 EUR za preživljanje, je nedopustna pritožbena novota (34. člen ZNP-1) in že zato neupoštevna, poleg tega pa je glede na neizpodbijano ugotovitev sodišča o njegovem nadstandardnem življenjskem slogu (glej 27. tč. obrazložitve izpodbijanega sklepa), nekorekten poskus zavajanja sodišča. Drži pa, da premoženjsko stanje njegove partnerke načeloma ni pomembno, a ga kot takega prvostopenjsko sodišče tudi ni upoštevalo.

11. Višina izpodbijanega minimalnega prispevka, ki je določena v breme očeta, niti ni konkretno izpodbijana, je pa tudi po oceni pritožbenega sodišča primerna in v skladu z načeli, ki jih je o pomenu tega denarnega zneska razvila sodna praksa, na katero se prvostopenjsko sodišče korektno sklicuje (glej op. 6 na str. 6. izpodbijanega sklepa).

12. Pritožbene navedbe torej niso utemeljene, podani pa tudi niso razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu potrdilo (2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP, v zvezi s 100. čl. ZNP-1).

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržana za končno odločbo v skladu s 1. odst. 151. čl. ZPP.