Jedro

Neusklajenost zemljiškoknjižnega z dejanskim stanjem ni pravna podlaga za določitev večjega solastninskega deleža. Ostali solastniki so enotni in nujni sosporniki.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik zahteval ugotovitev, da znaša njegov solastninski delež na nepremičnini vpisani v vl. št. 661 k.o. Š.

355/22 njiva 234,00 M2, 388/3 dvorišče 271 m2 in stavba 90 m2 9/24 solastninski delež toženca pa 6/24 ter zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine v zgoraj navedenem obsegu. V posledici take odločitve je tožniku naložilo povrnitev pravdnih stroškov toženca v znesku 134.580,00 SIT.

Zoper tako sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njegovi pritožbi izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi tožnik navaja, da je v odločilniih dejstvih nasprotje o tem, kar se navaja v razlogih sodbe in trditvah tožnika v tožbi, saj ne drži, da tožnik večji solastninski delež uveljavlja na podlagi večjih vlaganj v nepremičnino, temveč, na okoliščini, da zemljiškoknjižno stanje ne ustreza dejanskemu, in da je bila hiša razdeljena že leta 1972 in je že takrat bil njegov solastninski delež več kot 1/3. Tožnik je takrat postal lastnik stanovanja v prvem nadstropju desne strani podstrešja in prve kleti v kletni etaži. Sodišče prve stopnje tudi ni izvedlo nobenih predlaganih dokazov, zato je nepopolno ugotovilo dejansko stanje.

Zmotno je tudi sklicevanje na paragraf 418 ODZ o gradnji na tujem svetu, saj tožnik tega ni zatrjeval. Pritožba ni utemeljena.

Pravni prednik pravdnih strank je z darilno pogodbo v letu 1973 podaril tožniku točno določen delež v stanovanjski hiši v izgradnji, in sicer stanovaje v prvem nadstropju, in s pogodbo je bilo opredeljeno, da znaša ta stanovanjski delež 1/3 celotne sporne nepremičnine. Okoliščina, da zemljiškoknjižno stanje ne ustreza dejanskemu, ni pravno upošteven razlog za vložitev tožbe. Temelj za spremembo solastninskih deležev je lahko le sporazum ostalih solastnikov.

Prav tako uporaba kletnega prostora tožniku ne daje stvarnopravnega upravičenja, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje. Da je tožnik pridobil navedeni kletni prostor, iz darilne pogodbe ne izhaja, da bi ga pridobil s sporazumom oziroma pravnim poslom, pa ne zatrjuje. Samo ti dve okoliščini bi bili lahko podlaga za uveljavljanje večjega solastninskega deleža. Neutemeljena je pritožbena trditev, da je v izpodbijani sodbi nasprotje o odločilnih dejstvih in med vsebino tožbe. Če je sodišče prve stopnje navedlo, da tožniku ne gre večji delež zaradi vlaganj, ne gre za nasprotje, temveč kvečjemu za napačno uporabo materialnega prava, ki pa, kot že omenjeno, ni podana, saj tožnik ne more zahtevati večjega solastninskega deleža samo zaradi tega, ker zemljiškoknjižno stanje ne ustreza dejanskemu, saj za tako tožbo ni pravne podlage. Glede na navedeno sodišče prve stopnje tudi ni bilo dolžno izvajati predlaganih dokazov, to je zaslišanje prič, ogled in postavitev izvedenca gradbene stroke, kot neutemeljeno trdi pritožba. Res se je sodišče prve stopnje nepravilno sklicevalo pri svoji odločitvi na gradnjo na tujem svetu po paragrafu 418 ODZ, glede na to, da je tožnik solastnik sporne nepremičnine, vendar to ne vpliva na pravilnost odločitve. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je solastnica sporne nepremičnine do 1/3 tudi toženčeva mati L. N.. V takem primeru so solastniki glede ugotavljanja in spreminjanja njihovih dotedanjih deležev nujni in enotni sosporniki (odločba Vrhovnega sodišča opr. št. II Ips 213/91), in ker navedena ni zajeta s tožbo, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi zahtevka pravilna tudi iz tega razloga.

Ker tako ni podan nobeden od uveljavljanih pritožbenih razlogov je bilo pritožbo tožnika zavrniti in potrditi izpodbijano sodbo (člen

353. ZPP).