Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali so pri presoji pravice graditi po Gradbenem zakonu upoštevni zgolj vpisi lastninske pravice ali skupnega pripadajočega zemljišča v zemljiški knjigi, ali je treba upoštevati in presojati tudi ex lege pridobljeno skupno lastninsko pravico v smislu skupnega pripadajočega zemljišča, še posebej, če je v postopku ugotavljanja pripadajočega zemljišča po ZVetl-1 sodni izvedenec urbanistične stroke ugotovil, da gre za skupno pripadajoče zemljišče.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali so pri presoji pravice graditi po Gradbenem zakonu upoštevni zgolj vpisi lastninske pravice ali skupnega pripadajočega zemljišča v zemljiški knjigi, ali je treba upoštevati in presojati tudi ex lege pridobljeno skupno lastninsko pravico v smislu skupnega pripadajočega zemljišča, še posebej, če je v postopku ugotavljanja pripadajočega zemljišča po ZVetl-1 sodni izvedenec urbanistične stroke ugotovil, da gre za skupno pripadajoče zemljišče?

Obrazložitev

1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi druge alineje drugega odstavka 63. člena v zvezi s prvim odstavkom 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo Ministrstva za okolje in prostor, št. 35105-36/2019/40 z dne 25. 11. 2019, s katero je družbi A., d. o. o., Ljubljana (stranki z interesom v tem upravnem sporu) izdalo gradbeno dovoljenje za gradnjo B. in C. 2. V obrazložitvi je s sklicevanjem na določbe Gradbenega zakona (v nadaljevanju GZ), ki urejajo izdelavo gradbene dokumentacije, zavrnilo tožbeni očitek, da upravni organ svoje odločitve ne bi smel opreti na izjavo projektanta. Pojasnilo je tudi pomen odgovornosti projektanta in vodje projekta. Po stališču Upravnega sodišča lahko stranka, ki gradnji nasprotuje, preizkus strokovnih vprašanj, na katera se nanaša projektna dokumentacija, doseže, če v upravnem postopku predloži nasprotna dokazila oziroma strokovne študije, ki utegnejo izpodbiti pravilnost priloženega projekta. Vendar je soglašalo s presojo upravnega organa, da predlagateljica s predloženimi mnenji ni vzbudila dvoma v pravilnost in skladnost projektne dokumentacije. Tožbeni ugovor glede izkazanosti pravice graditi je zavrnilo na podlagi stališča, da zaznamba spora ni ovira za izdajo gradbenega dovoljenja. Postopek določitve pripadajočega zemljišča k stavbi ne vpliva na ugotovitev, da investitor izkazuje pravico graditi, zato ne gre za predhodno vprašanje.

3. Tožnica (v nadaljevanju predlagateljica) je vložila predlog za dopustitev revizije po 367.b členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. Vrhovnemu sodišču je predlagala, naj dopusti revizijo zaradi petih pomembnih pravnih vprašanj.

4. Predlog za dopustitev revizije je delno utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, zato je v tem obsegu predlogu ugodilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP). Na podlagi 6. točke prvega odstavka 43. člena GZ investitor izkazuje pravico graditi (kot pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja), če je v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik, kar je bilo ugotovljeno v obravnavanem primeru. Predlagateljica pa meni, da je treba upoštevati tudi možnost, da je bila ne glede na obstoječe zemljiškoknjižno stanje sama lastnica sporne nepremičnine, ker da je lastninsko pravico na njej pridobila ex lege. Na tem stališču predlagateljica gradi očitek o kršitvi lastninske pravice (33. člen Ustave), saj naj bi gradnja, ki je predmet izpodbijanega gradbenega dovoljenja, pomenila poseg v njeno lastninsko pravico na tej nepremičnini. Po presoji Vrhovnega sodišča je vprašanje pomembno z vidika zatrjevane ex lege pridobljene nevknjižene lastninske pravice drugih oseb v postopkih izdaje gradbenega dovoljenja. O tem vprašanju Vrhovno sodišče še ni odločalo, hkrati pa je pomembno za zagotovitev pravne varnosti in razvoj sodne prakse, saj se bo lahko pojavilo še v drugih sporih v zvezi z izdajo gradbenih dovoljenj.

6. Glede preostalih vprašanj Vrhovno sodišče revizije ni dopustilo, saj zanjo niso izpolnjeni zakonski pogoji.