Jedro

Ker je sodišče prve stopnje in pred tem toženec pravilno upoštevalo določbe ZUTD in Pravilnik ter tudi pogodbe, je tožnik, ki je kršil pogodbene obveznosti in ni izkazal opravičljivih razlogov, utemeljeno izbrisan iz evidence brezposelnih oseb. V skladu z osmim odstavkom 130. člena ZUTD pa se še 6 mesecev po dokončnosti odločbe, s katero je bilo odločeno o prenehanju vodenja v evidenci brezposelnih oseb, ne more ponovno prijaviti pri zavodu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke št. ... z dne 16. 11. 2017 in št. ... ... z dne 9. 5. 2017. 2. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik smiselno zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Navaja, da je bil dne 14. 3. 2019 na sodišču in malo zamudil. Po končani obravnavani je dobil izjavo sodnice. Predlaga, da Državni zbor preuči vprašanje 6-mesečnega roka za ponoven vpis v evidenco brezposelnih oseb. Meni, da je ostal brez denarja na centru za socialno delo in da ga na to ni nobeden opozoril. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je sodbo ustrezno obrazložilo z dejanskimi in pravnimi razlogi. Pritožbeno sodišče dodatno poudarja naslednje.

5. Iz zapisnika z glavne obravnave z dne 14. 3. 2019 je razvidno, da je ob oklicu zadeve ob 8.30 uri pristopila le pooblaščenka tožene stranke. Tožnik, ki je bil pravilno vabljen, se obravnave ni udeležil, niti ni svojega izostanka opravičil. Sodišče prve stopnje je na predlog tožene stranke opravilo narok in dokazni postopek izvedlo na podlagi razpoložljive dokumentacije. Kot izhaja iz uradnega zaznamka, je tožnik kasneje že po zaključku glavne obravnave ob 8.51 uri pristopil, vendar ni predlagal vrnitve v prejšnje stanje. Opravičljivih razlogov tožnik niti v pritožbi ne navaja in sam priznava, da je zamudil na obravnavo. Pritožbene navedbe v tej smeri so zato neutemeljene.

6. Sodišče prve stopnje je v tem sporu presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke št. ... z dne 16. 11. 2017, s katero je zavrnil tožnikovo pritožbo, vloženo zoper prvostopno odločbo št. ... ... z dne 9. 5. 2017. S slednjo je Zavod RS za zaposlovanje odločil, da se tožnik preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb in da se ta odločitev izvrši z dnem dokončnosti odločbe. Sporno v tej zadevi je tako vprašanje pravilnosti in zakonitosti citiranih odločb in ali so bili podani pogoji za izbris tožnika iz evidence brezposelnih oseb.

7. Pravna podlaga za razrešitev sporne zadeve, ki jo je sodišče prve stopnje že pravilno uporabilo, je podana v Zakonu o urejanju trga dela (Ur. l. RS, št. 80/2010 s spremembami, v nadaljevanju ZUTD) in Pravilnik o prijavi in odjavi iz evidenc, zaposlitvenem načrtu, pravicah in obveznostih pri iskanju zaposlitve ter nadzora nad osebami, prijavljenimi v evidencah (Ur. l. RS, št. 106/2010 s spremembami, v nadaljevanju Pravilnik). Razlogi za izbris iz evidence brezposelnih oseb so določeni v 129. členu ZUTD. Tako zavod glede na 3. alinejo prvega odstavka 129. člena citiranega zakona, preneha voditi osebo v evidenci brezposelnih oseb oziroma evidenci oseb, vključenih v programe APZ, tudi če oseba odkloni vključitev v program APZ ali krši obveznosti, sprejete s pogodbo o vključitvi v program APZ; pa tudi če oseba ni aktivni iskalec zaposlitve, razen če je te obveznosti oproščena z zaposlitvenim načrtom (9. alineja prvega odstavka te določbe).

8. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bil tožnik vpisan v evidenco brezposelnih oseb od 1. 2. 2008. Z zaposlitvenim načrtom, ki ga je tožnik podpisal 7. 2. 2017, so bile določene njegove obveznosti. S podpisom je tožnik obveznosti, ki jih je sodišče prve stopnje tudi natančno povzelo, sprejel in se jih obvezal izpolnjevati. Seznanjen pa je bil tudi, da ima neizpolnjevanje obveznosti določene v zaposlitvenem načrtu, za posledico prenehanje vodenja v evidenci zavoda. Poleg zaposlitvenega načrta je tožnik istega dne 7. 2. 2017 pri zavodu sklenil še pogodbo o vključitvi v aktivnosti A. v delavnico "Svetovalnica". Namen pogodbe je bil, da se tožnik aktivira in motivira za reševanje lastne brezposelnosti, da si pridobi veščine za spoznavanje lastnih interesov in kompetenc. Zavod pa se je zavezal, da mu povrne stroške. Tožnik se je s to pogodbo obvezal, da se bo v delavnico vključil z dnem začetka izvajanja delavnice oziroma da bo najkasneje v roku 3 dni pred začetkom delavnice zavodu sporočil, če se delavnice zaradi utemeljenih objektivnih razlogov ne bo mogel udeležiti; da ne bo prekinil udeležbe na delavnici, razen če bo zavodu dokazal, da za to obstajajo opravičljivi razlogi. Zavezal pa se je tudi, da bo redno prisoten na delavnici, razen v primeru opravičljivih razlogov, ki jih izkaže koncesionarju s predložitvijo ustreznih dokazil. Iz sporočila o prisotnosti za udeležence v delavnici "Svetovalnica", ki je trajala o 1. 3. 2017 do 26. 4. 2017, izhaja, da je bil tožnik prisoten le drugi dan delavnice in sicer 8. 3. 2017, v ostalih dneh ni bil prisoten. S strani B. v C. je bil o tem toženec tudi obveščen in sicer, da se tožnik delavnic ne udeležuje. Na tej podlagi je toženec tožnika z vabilom z dne 27. 3. 2017 pozval, da v roku 8 dni, najkasneje pa do 7. 4. 2017 predloži ustrezno dokazilo, iz katerega je razviden razlog neudeležbe na delavnici "Svetovalnica". Z vabilom je bil tožnik tudi opozorjen, da če se na vabilo ne more odzvati iz opravičenih razlogov, da to predhodno sporoči po telefonu, pisno ali na drug, v zaposlitvenem načrtu dogovorjen način, najkasneje pa v roku 8 dni po prenehanju razlogov in predloži ustrezno dokazilo. Izrecno pa je bil tožnik v tem vabilu opozorjen na posledice, če se na vabilo ne bo odzval iz neupravičenih razlogov. Tožnik je po prejetju vabila z dne 27. 3. 2017 posredoval razvezo pogodbe 9. člena pogodbe z obrazložitvijo, da ob sklenitvi pogodbe ni mogel vedeti, da bo ves denar porabil za obiske zdravnikov specialistov v D. in E. Kot dokaz je priložil izpis iz bankomata ter pripisal, da si zdravniškega opravičila ne more privoščiti. Tožnik tožencu dejansko opravičila tudi ni predložil. 9. Na podlagi takšnega dejanskega stanja je sodišče prve stopnje prepričljivo ugotovilo, da tožnik obveznosti po 7. 2. 2017 sklenjeni pogodbi o vključitvi o aktivnosti A. v delavnici "Svetovalnica", s katero se je zahtevala neprekinjena udeležba, redna prisotnost, razen v primerih opravičljivih razlogov, ni izpolnil. Zato je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča edino pravilen zaključek, da tožnik ni izpolnjeval pogojev za vodenje v evidenci brezposelnih oseb. Z vabili je bil tožnik posebej opozorjen na posledice neupravičenega izostanka, izrecno, da ga bo zavod prenehal voditi v evidenci brezposelnih oseb. Iz listin jasno izhaja njegov izostanek in da svoje odsotnosti ni opravičil. Prav tako se za svoje bolezensko stanje ni vnaprej dogovoril z zavodom, kot je to določeno v Pravilniku. Za svoje navedbe, da se delavnice ni mogel udeležiti, tožnik ni predložil nobenih dokazov. Nobenih dokazov, ki bi potrjevali njegove navedbe pa tožnik ni predložil niti v sodnem postopku. Tožnik je sicer kot razlog za neudeleževanje na delavnici navajal še finančna sredstva, ki pa ne more biti opravičljiv razlog že zato, ker se je v pogodbi zavod zavezal, da mu bo povrnil stroške.

10. Ker je sodišče prve stopnje in pred tem toženec pravilno upoštevalo določbe ZUTD in Pravilnik ter tudi pogodbe, je tožnik, ki je kršil pogodbene obveznosti in ni izkazal opravičljivih razlogov, utemeljeno izbrisan iz evidence brezposelnih oseb. V skladu z osmim odstavkom 130. člena ZUTD pa se še 6 mesecev po dokončnosti odločbe, s katero je bilo odločeno o prenehanju vodenja v evidenci brezposelnih oseb, ne more ponovno prijaviti pri zavodu.

11. Tožnik se neutemeljeno sklicuje na to, da je rok 6 mesecev neustrezen in neustaven. Prav tako pa se neutemeljeno sklicuje na to, da je brez obvestila ostal pri centru za socialno delo brez sredstev. Primarna dolžnost vsakega posameznika je, da izpolnjuje svoje obveznosti. V takem primeru potem lahko utemeljeno pričakuje izpolnjevanje obveznosti tudi na strani pristojnega organa. Sicer pa se vprašanje denarne socialne pomoči pri centru za socialno delo na ta postopek ne nanaša in se pritožbeno sodišče zato do teh pritožbenih navedb ne more opredeliti.

12. Glede na vse obrazloženo, je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.