Jedro

Ugovor zoper plačilni nalog se lahko vloži, če je taksa že plačana ali je sodišče takso napačno odmerilo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor tožene stranke zoper plačilni nalog.

2. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka. Navaja, da je sodišče prezrlo dejstvo, da je s sklepom z dne 7.1.2004 plačilo taks odložilo do končne odločbe v tem postopku. Končna odločba je bila poravnava, v kateri je bil tožeči stranki priznan tožbeni zahtevek, kar pomeni, da je v pravdi uspela. Zato ne more biti obsojena na plačilo sodnih taks. Prav tako ne more biti obsojena na plačilo taks zato, ker je bil nad toženo stranko uveden stečajni postopek, in sodišču ni uspelo izterjati takse od tožene stranke. Zahtevek tožnice je bil na prvi stopnji po temelju v celoti priznan, prav tako je uspela z vloženo pritožbo. Sodba, s katero je sodišče zmotno zaračunalo takso, pa je bila odpravljena. Taksno breme bi torej moralo iti v škodo tožene stranke in nikakor ne v škodo tožeče stranke. Tudi odmera takse je napačna. Niso bili upoštevani že plačani zneski, niti polovica takse, niti dejstvo, da je bila odločba, zoper katero je bila vložena pritožba, odpravljena.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor zoper plačilni nalog, saj je ugotovilo, da je bil plačilni nalog pravilno in utemeljeno izdan, ugovor pa ni bil utemeljen.

5. Prvostopenjsko sodišče je imelo podlago za tako odločitev v petem odstavku 34. člena Zakona o sodnih taksah(1) ki določa, da lahko stranka zoper plačilni nalog vloži ugovor iz razloga, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo. Tožena stranka v ugovoru ni podala takih navedb, ki bi ugovor utemeljevale. V ugovoru ni navedla, da bi bila taksa že plačana, niti da bi bila napačno odmerjena. Sklicevala se je na to, da je tožeča stranka zaprosila za taksno oprostitev, sodišče pa o njenem predlogu ni odločilo, zaradi tega je plačilni nalog izdan preuranjeno. Take ugovorne navedbe je prvostopenjsko sodišče argumentirano zavrnilo v izpodbijanem sklepu, saj je o tožničinem predlogu za taksno oprostitev odločilo s sklepom z dne 7.1.2004 ter je njen predlog zavrnilo, taksno obveznost pa odložilo do konca predmetnega postopka. Postopek je bil končan s sodno poravnavo 21.9.2012 in sodišče je od vsake od strank pravilno terjalo polovico dolžnih in nastalih sodnih taks. Trditve, da naj bi sodišče terjalo sodne takse od tožeče, ker jih ni uspelo izterjati od tožene, so s tem v celoti neutemeljene.

6. Pritožbene navedbe o tem, da je sodišče napačno odmerilo sodno takso podaja tožeča stranka prvič v pritožbi in kot take predstavljajo nedopustno pritožbeno novoto. Prav tako tudi pritožbene navedbe, da niso upoštevani že plačani zneski, ki so hkrati tudi nekonkretizirane. Enako glede pritožbene trditve, da je izterjava takse zastarana. Ob tem, da pritožnica tega ni navedla že v ugovornem postopku, ta pritožbena trditev niti ni utemeljena. Pravica zahtevati plačilo sodne takse zastara v petih letih od zapadlosti takse v plačilo, zastaranje pravice zahtevati plačilo pa prekine vsako uradno dejanje pristojnega organa katerega namen je plačilo oziroma izterjava takse (9. člen ZST-1). Plačilo sodne takse je bilo odloženo do konca naslovnega postopka, ki se je končal s sodno poravnavo, zadnje uradno dejanje pristojnega organa, pred izdajo plačilnega naloga, pa je bil sklep sodišča z dne 3.5.2011, ko je sodišče ponovno odločalo o predlogu tožnice za taksno oprostitev. Na podlagi navedenega sodišče zaključuje, da do zastaranja ni prišlo.

7. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako ne pritožbeni razlogi, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku(2)).

(1) Ur. l. RS, št 37/2008, v nadaljevanju ZST-1. (2) Ur. l. RS, št. 26/1999 in naslednji, ZPP.