Jedro

Zato, da bi bila tožba popolna, ni treba navesti vseh pravnorelevantnih dejstev, temveč le dejstva, ki zahtevek nedvoumno individualizirajo (ga natančno ločijo od vseh drugih) in omogočajo njegovo nadaljnje obravnavanje.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijan sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 161582/2014 z dne 26. 11. 2014 razveljavilo v 1. in 3. odstavku izreka in tožbo zavrglo (I. točka izreka). Tožnici je naložilo v plačilo pravdne stroške toženke v znesku 167,85 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep je brez navedbe pritožbenih razlogov vložila laično pritožbo tožnica in predlagala, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

3. Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala, da se pritožbo zavrne. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Po prvem odstavku 458. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) se sme odločba, s katero je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

6. Sodišče prve stopnje je tožbo kot nepopolno zavrglo (peti odstavek 108. člena ZPP), ker je presodilo, da tožnica na poziv sodišča tožbe ni dopolnila z navedbo dejstev, na katera opira zahtevek, temveč samo z dokazi.

7. Navedba dejstev, ki utemeljujejo tožbeni zahtevek, je po prvem odstavku 180. člena ZPP obvezna sestavina tožbe. Vendar zato, da bi bila tožba popolna, ni treba navesti vseh pravnorelevantnih dejstev, temveč le dejstva, ki zahtevek nedvoumno individualizirajo (ga natančno ločijo od vseh drugih) in omogočajo njegovo nadaljnje obravnavanje.(1)

8. Pritožnica utemeljeno opozarja, da je dejanska podlaga zahtevka dovolj opredeljena, da lahko sodišče in toženka spoznata, na podlagi česa tožnica zahteva plačilo (kaj tožnica zahteva in zakaj meni, da je upravičena to zahtevati). Iz tožbe je namreč mogoče razbrati, da tožnica zahteva plačilo blaga, ki ga je dobavila toženki, in sicer specificirane zneske po štirih računih (št. 3129, št. 40143, št. 31183 in 21094), zapadlih na določen dan. Tožnica je s tem, ko je v dopolnitvi tožbe navedla, da zahteva plačilo štirih računov za toženki dostavljeno blago, ki jih je tudi predložila, po mnenju pritožbenega sodišča navedla dovolj dejstev, da je bilo mogoče njen zahtevek obravnavati.

9. Pritožbeno sodišče je tako zaključilo, da je tožba v konkretni zadevi popolna in sposobna za vsebinsko obravnavo. Glede na povedano je zmotna ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da tožba tožnice ne obsega vsega, kar določa prvi odstavek 180. člena ZPP, posledično pa je odločitev o zavrženju tožbe nepravilna. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 3. točke 365. člena ZPP pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovljen postopek, v katerem bo moralo sodišče prve stopnje o zadevi meritorno odločati.

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker jih pritožnica ni priglasila (prvi odstavek 163. člena ZPP).

(1) glej N. Betetto, Pravdni postopek: zakon s komentarjem, 3. knjiga, 2009, str. 439, tako tudi VSL sklep I Cpg 459/2008, VSL sklep I Cp 1313/2009, VSL sklep I Cp 996/2014