Jedro

Pojem slabega ekonomsko-finančnega stanja v Zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur.l. št. 67/93) - v nadalj. ZPPSL, ni podrobno definiran, zato je zakon olajšal dokazovanje subjektivnega odnosa upnika - nasprotnika izpodbijanja, s presumpcijo iz četrtega odstavka 125. člena ZPPSL. Šteje se, da je upnik, v katerega korist je bilo storjeno izpodbijano pravno dejanje, vedel ali bi moral vedeti za slabo ekonomsko-finančno stanje dolžnika, če je bilo izpodbijano pravno dejanje storjeno v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga za začetek stečajnega postopka oz. predloga za začetek postopka prisilne poravnave, če je bil predlog za začetek postopka prisilne poravnave vložen prej, ali v času po vložitvi tega predloga.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v 1. in 2. točki izreka glede ugotovitve izpodbojnosti pravnega dejanja z dne 5.12.1994 in plačila zneska 200.000,00 sit s pripadki in sorazmernega dela pravdnih stroškov razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

V presežnem delu se pritožba kot neutemeljena zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži končni odločbi.

Obrazložitev

Najprej je potrebno ugotoviti, da je tožena stranka fizična oseba P.I. Status samostojnega podjetnika po zakonu o gospodarskih družbah omogoča na trgu uporabo firme, kar pa ne pomeni, da nastopa v pravdnem postopku s to firmo. Pod imenom ZIDAR-FASADER P.I. ne obstoja niti pravna, niti fizična oseba. Sodišče mora po določilu 83. člena ZPP po uradni dolžnosti paziti ali je tisti, ki nastopa kot stranka, tudi lahko stranka, sicer je tudi pravnomočna sodna odločba neizvršljiva.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da so pravni posli z dne 28.4.1995, z dne 28.3.1995, z dne 28.4.1995 in z dne 5.12.1994, s katerimi je tožena stranka prejela poplačilo svoje terjatve v znesku 1.700.000, 00 sit, brez pravnega učinka proti stečajni masi tožeče stranke in tožencu naložilo plačilo navedenih zneskov s pripadki v stečajno maso.

Tožena stranka je v pravočasni pritožbi izpodbijala prvostopno sodbo iz vseh pritožbenih razlogov z navedbo, da je prvostopno sodišče svojo odločitev oprlo izključno na objektivne predpostavke za izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju, pri tem pa je popolnoma spregledalo subjektino predpostavko in sicer, ali je upnik vedel ali moral vedeti za dolžnikovo slabo ekonomsko-finančno stanje. Toženec ni imel nikakršnega razloga, da bi podvomil v finančno stabilnost tožnika, plačilo je dobil samo za delo, ki ga je pravočasno in korektno opravil. Sodišče druge stopnje je preiskusilo prvostopno sodbo v napadenem delu in v mejah uveljavljenih razlogov, kakor tudi v smeri tistih pritožbenih razlogov, na katere se mora ozirati po uradni dolžnosti.

Pri tem preiskusu je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je pritožba delno utemeljena iz naslednjih razlogov: Prvostopno sodišče je v predmetni zadevi pravilno ugotovilo dejansko stanje, zato se pritožbeno sodišče, v izogib ponavljanju, sklicuje na razloge v izpodbijani sodbi. Glede na pritožbena izvajanja pa je še dodati: Pojem slabega ekonomsko-finančnega stanja v Zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur.l. št. 67/93) - v nadalj.

ZPPSL, ni podrobno definiran, zato je zakon olajšal dokazovanje subjektivnega odnosa upnika - nasprotnika izpodbijanja, s presumpcijo iz četrtega odstavka 125. člena ZPPSL. Šteje se, da je upnik, v katerega korist je bilo storjeno izpodbijano pravno dejanje, vedel ali bi moral vedeti za slabo ekonomsko-finančno stanje dolžnika, če je bilo izpodbijano pravno dejanje storjeno v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga za začetek stečajnega postopka oz. predloga za začetek postopka prisilne poravnave, če je bil predlog za začetek postopka prisilne poravnave vložen prej, ali v času po vložitvi tega predloga.

Predlog za začetek postopka prisilne poravnave je tožnik podal dne 7.12.1994, nakazilo za 200.000,00 sit pa je bilo dogovorjeno 5.12.1994, torej le dva dni prej. Pogodbe o odstopu dolga pa so bile sklenjene 28.2., 28.3. in 28.4. 1995. Zoper tožnika se je dne 15.3.1995 začel stečajni postopek. Pravna dejanja, ki so predmet tega izpodbijanja, so bila izvršena v okviru rokov, ki utemeljujejo uporabo navedene zakonske domneve, zato je pritožbeni očitek o pomanjkanju subjektivne predpostavke za izpodbijanje pravnih dejanj neutemeljen, odločitev prvostopnega sodišča v tej smeri pa pravilna.

Ob reševanju pritožbe pa je bilo po uradni dolžnosti ugotovljeno, da je prvostopno sodišče o delu zahtevka odločilo brez dovoljenja predsednika stečajnega senata v nasprotju s tretjim odstavkom 129. člena ZPPSL. Iz priloge A2 izhaja, da je predsednik stečajnega senata dal dovoljenje za vložitev tožbe zoper pritožnika zaradi plačila 1.500.000,00 sit, in ne za 1.700.000,00 sit, kakor je bilo toženo.

Pritožbeno sodišče je zato iz razloga kršitve 10.točke drugega odstavka 354. člena ZPP izpodbijano sodbo v tem delu razveljavilo, prvostopno sodišče pa naj v ponovljenem postopku ugotovi, ali je bilo dovoljenje predsednika stečajnega senata dano.

Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu tretjega odstavka 166. člena ZPP.