Jedro

S strokovnim izvedenskim mnenjem je dokazno podprt in prepričljiv zaključek, da pritožnica, ki je v preteklosti jemala psihiatrično terapijo, ki pa jo je v zadnjem času opustila, zaradi trenutnega neuvida do svoje psihopatologije huje ogroža najmanj svoje zdravje; pritožnica namreč ponoči ne spi, čez dan je utrujena, odklonilna do hrane in pijače, v domačem okolju, kjer se je nenavadno vedla, je bila popolnoma dezorganizirana (izpoved pritožničinega moža).

Izrek

I.Pritožba se zavrne.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se A. A., roj. ..., zadrži v oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične bolnišnice A. za dobo enega meseca, šteto od dneva sprejema, toje od 1. 12. 2024 dalje.

2.Proti sklepu se v okviru pritožbenega roka pritožuje zadržana oseba (v nadaljevanju tudi pritožnica) v laični vlogi, brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s členom 42 Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) in 30 Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr). Navaja, da prostovoljno daje privolitev v zdravljenje ter sprejema strokovno pomoč. Predlaga zdravljenje na odprtem oddelku oz. nadzorovano obravnavo, ker se počuti bolje. Prisilni ukrep predstavlja poseg v pravico do osebne svobode ter v pravico do varstva duševne integritete (19. in 35. člen Ustave).

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Že sodišče prve stopnje je pojasnilo,1 da zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve zadržane osebe pomeni občuten poseg v človekove z Ustavo RS (URS) varovane pravice. Zato je, kadar je takšen poseg nujno potreben, bodisi zaradi zavarovanja drugih oseb bodisi zaradi varstva osebe same (ogrožanje življenja, zdravja, povzročanje premoženjske škode), ki (nujno) potrebuje zdravljenje, zadržanje dopustno le pod zakonsko določenimi pogoji in z omejitvijo trajanja na najkrajši možni čas. Pritožbeno sodišče se razlogovanju v celoti pridružuje in v odgovor pritožnici izpostavlja, da v primeru izpolnjevanja zakonskih pogojev ne gre za kršitev ustavnih pravic zadržane. Predmet pritožbenega obravnavanja je zato presoja obstoja zakonskih pogojev za pridržanje, ki jim pritožnica, kot je razumeti vsebino njene pritožbe, pritožbeno oporeka. Njen predlog po drugačnem režimu zdravljenja od obstoječega namreč po vsebini, čeprav pritožnica na deklaratorni ravni izjavlja svojo privolitev v zdravljenje in sprejemanje strokovne pomoči, predstavlja nestrinjanje z zdravljenjem v oddelku pod posebnim nadzorom, ne glede na to, da konkretizirano ne uveljavlja razlogov, s katerimi bi izpodbijala obstoj zakonskih pogojev za zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve ali samo dolžino zadržanja.

5.Upoštevaje določbo 53. člena ZDZdr, pritožbeno sodišče povzema, da je sodišče prve stopnje ob ugotovljenih dejstvih pravilno uporabilo materialno pravo, ki ga je najprej povzelo v točki 3 obrazložitve, in nato v nadaljnji obrazložitvi izpodbijanega sklepa tudi presojalo kumulativno izpolnjenost zakonskih pogojev, ki morajo biti podani za obravnavani način zdravljenja, in katere določa prvi odstavek 39. člena citiranega zakona.2 Po izvedenem dokaznem postopku, v katerem je v dokazne namene prebralo razpoložljivo zdravstveno in spisovno dokumentacijo (med drugim obvestilo o sprejemu z dne 1. 12. 2024, zapisnik ob sprejemu z dne 2. 12. 2024, odgovor PP A. z dne 2. 12. 2024), opravilo pogovor z zadržano osebo, upoštevaje njeno zdravstveno stanje, zaslišalo najbližjo osebo (B. B. - mož zadržane, ki je v spis vložil kronologijo preteklega dogajanja) in v postopku določenega sodnega izvedenca psihiatrične stroke mag. C. C., dr. med., je utemeljeno zaključilo, da so izpolnjeni pogoji za način zdravljenja, predviden v členu 39 ZDZdr.

6.Ugotovitev, da je pri pritožnici podana akutna in prehodna psihotična motnja, ki je duševna motnja (z diagnozo F23.9), ima podlago prvenstveno v strokovnem mnenju izvedenca medicinske stroke - specialista psihiatra. Slednji je bil seznanjen z medicinsko dokumentacijo za zadržano, iz katere med drugim izhaja tudi, da je sprejemna zdravnica med pregledom ob sprejemu ugotovila njeno povsem dezorganizirano vedenje, da je govorila nemško, angleško, pela, se smehljala in da je bila brez stika z realiteto, med pogovorom ni sodelovala, temveč se je ulegla na posteljo, se s kapuco pokrila čez glavo, verbalnega kontakta z njo ni bilo možno vzpostaviti. Gre za strokovne zaključke izvedenca, ki jih pritožba ne izpodbija.

7.Tudi za zaključek, da ima pritožnica zaradi ugotovljene duševne motnje hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, je sodišče prve stopnje imelo oporo v izvedenem dokaznem postopku, v okviru katerega je poleg opravljenega pogovora s pritožnico zaslišalo tudi najbližjo osebo ter izvedenca psihiatra, ki je podal ustni izvid in mnenje. S strokovnim izvedenskim mnenjem je dokazno podprt in prepričljiv zaključek, da pritožnica, ki je v preteklosti jemala psihiatrično terapijo, ki pa jo je v zadnjem času opustila, zaradi trenutnega neuvida do svoje psihopatologije huje ogroža najmanj svoje zdravje; pritožnica namreč ponoči ne spi, čez dan je utrujena, odklonilna do hrane in pijače, v domačem okolju, kjer se je nenavadno vedla, je bila popolnoma dezorganizirana (izpoved pritožničinega moža).

8.Sodišče prve stopnje je tako imelo zadosti podlage za zaključek o izpolnjenosti pogoja iz prve alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr, glede katerega je ugotovilo vzročno povezavo s pogojem iz druge alineje iste določbe, to je, da zaradi navedene duševne motnje, zaradi katere ima zadržana hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, huje ogroža svoje zdravje. Tudi teh zaključkov pritožba ne izpodbija.

9.Prepričljivo in dokazno podprto je sodišče prve stopnje nadalje zaključilo še, da je izpolnjen tudi pogoj iz tretje alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr. Utemeljeno je sledilo strokovnemu mnenju izvedenca, da za zadržano osebo v tem trenutku ne pridejo v poštev nobene druge, milejše oblike pomoči, ker trenutno zadržana oseba potrebuje 24 - urni nadzor, nadzor nad jemanjem predpisane psihiatrične terapije, modifikacijo in optimizacijo le-te ter morebitno nadaljnjo diagnostično obravnavo, kar je možno zagotoviti le na oddelku pod posebnim nadzorom, glede na predhodno v domačem okolju nenavadno vedenje zadržane osebe, ki je bila popolnoma dezorganizirana, nespeča, neješča, opustila pa je tudi psihiatrično terapijo in bila brez ustreznega uvida do svoje psihopatologije. Tudi iz zapisnika ob sprejemu izhaja, da je bila zadržana sprejeta na oddelek pod posebnim nadzorom zaradi dezorganiziranega vedenja in odsotnega stika z realiteto ravno v namen diagnostike in zdravljenja, pri čemer iz izpovedi in pisne kronologije najbližje osebe zadržane izhaja, da za slednjo v domačem okolju niso mogli več ustrezno poskrbeti zaradi neobvladljivosti zadnje dni.

10.Tudi glede časa zadržanja je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo strokovnemu mnenju.3 Določen čas zadržanja je v skladu z določbo prvega odstavka 48. člena ZDZdr v zvezi s tretjim odstavkom 65. člena ZDZdr. Kot je pravilno opozorilo že sodišče prve stopnje, je ob pritožbeno izpostavljeni želji zadržane po spremenjenem režimu zdravljenja, ker se dobro počuti (kar je sicer njena lastna ocena, s katero ne more izpodbiti zaključkov sodišča, temelječih na ocenah izvedenca - strokovnjaka), opozoriti na možnost iz 71. člena ZDZdr, da se zadržano osebo odpusti ali premesti na drug oddelek še pred potekom roka po sklepu sodišča, če se njeno stanje že prej toliko izboljša, da ni več pogojev za zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom. O zdravljenju na odprtem oddelku psihiatrične bolnišnice oz. o nadzorovani obravnavi pritožbeno sodišče sicer ne odloča in nista predmet presoje obravnavane odločitve.

11.V pritožbi postopkovnih kršitev ni razbrati, sodišče druge stopnje pa v okviru pritožbenega preizkusa ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti. Zato tudi ni moč slediti pritožbenim navedbam o kršitvah ustavnih pravic iz 19. in 35. člena URS (varstvo osebne svobode in osebnostnih pravic). Ker pritožba ni utemeljena, jo je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr zavrnilo. Ker je odločeno le o pritožbi zadržane osebe, bo učinek pravnomočnosti nastopil z iztekom roka za pritožbo tudi drugih udeležencev ali ko bo pritožbeno sodišče odločilo o njihovih morebitnih pritožbah.

-------------------------------

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o duševnem zdravju (2008) - ZDZdr - člen 39, 48, 53, 65, 71 Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 19, 35

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.