Jedro

Toženka je pravilno ugotovila, da tožnica z vrednostjo navedenih dveh nepremičnin, ki presega premoženjski cenzus 22.336,32 EUR, ne izpolnjuje pogojev po 14. členu ZBPP za dodelitev BPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

**Glede poteka upravnega postopka**

1. Toženka je z izpodbijano odločbo odločila, da se prošnja za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) prosilke A. A., v tem upravnem sporu tožnice, kot neutemeljena zavrne.

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je prosilka 5. 5. 2023 vložila prošnjo za dodelitev BPP zaradi pravdnega postopka, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Celju (pod opr. št. P 67/2023). Toženka je v postopku dodelitve BPP na podlagi 13. in 14. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) v zvezi z 8. in 27. členom Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) ugotavljala materialni položaj tožnice in njene družine. Iz uradnih evidenc je pridobila podatek, da je tožnica lastnica nepremičnin v k.o. ..., in sicer parc. št. 810/40 (pozidano zemljišče, na katerem stoji nestanovanjska stavba v vrednosti 249,00 EUR) ter 810/25 (pozidano zemljišče, na katerem stoji stanovanjska stavba št. 1248 z naslovom ..., kjer niti prosilka niti njena družina nimajo prijavljenega stalnega ali začasnega prebivališča, v vrednosti 34.231,00 EUR. Že njun seštevek pa presega z zakonom določen premoženjski cenzus (22.336,32 EUR). Toženka je iz navedenih razlogov prošnjo tožnice kot neutemeljeno zavrnila, ne da bi ugotavljala še izpolnjevanje premoženja družine oz. objektivnega pogoja prosilke za dodelitev BPP, ki mora biti sicer podan kumulativno.

**Bistvene navedbe strank v upravnem sporu**

3. Tožnica se s takšno odločitvijo ne strinja in zoper izpodbijano odločbo vlaga tožbo, v kateri navaja, da sta navedeni nepremičnini v zelo slabem stanju. Na naslovu nepremičnine s svojo družino sploh ne bi mogla prebivati, saj bi bilo treba stanovanjsko stavbo renovirati v celoti. Ravno tako sta nepremičnini obremenjeni z dvema hipotekama ter tudi z zaznambo izvršbe. Z zavrnitvijo prošnje za BPP so tožnici odvzete njene temeljne človekove pravice, med drugimi ustavna pravica do sodnega varstva. Izid pravdnega postopka opr. št. P 67/2023 Okrožnega sodišča v Celju je nedvomno zanjo življenjskega pomena, kot prava neuka oseba pa se sama v predmetnem pravdnem postopku ne more zastopati. Zato je kršeno tudi načelo pravne in socialne države. Odločitev toženke je v nasprotju z 22. členom Ustave RS, ker tožnici preprečuje uresničitev pravice do enakega varstva pravic v pravdnem postopku ter krši pravico do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS in ji onemogoča zastopanje s pomočjo strokovno usposobljenega pooblaščenca. Kršena pa je bila tudi ustavna pravica do enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS. Predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi ter da se njeni prošnji ugodi in se ji dodeli BPP v navedenem pravdnem postopku. Priglaša tudi stroške postopka.

4. Toženka je sodišču po pozivu poslala upravni spis, vendar na tožbo ni odgovorila.

**K I. točki izreka**

5. Tožba ni utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je sporna odločitev organa za BPP, da se prošnja tožnice za BPP zavrne. Organ je odločitev oprl na določbe ZBPP in ZSVarPre, ki opredeljujejo nepremičnino, kot je v lasti tožnice, kot premoženje, ki se upošteva pri ugotavljanju premoženjskega položaja prosilca, pri čemer določajo tudi način upoštevanja, in ki določajo premoženjski cenzus. Prav tako je svojo odločitev oprl na ugotovitev, da je tožnica z navedenim premoženjem premoženjski cenzus presegla.

7. Tožnica ugotovljeni vrednosti nepremičnin, katerih lastnica je sama, ne prereka, zatrjuje le, da sta nepremičnini v slabem stanju in da v stanovanjski stavbi ne bi mogla z družino živeti, ker bi jo morala popolnoma renovirati, poleg tega pa sta obe nepremičnini obremenjeni še s hipotekama in zaznambo izvršbe.

8. Po mnenju sodišča je organ za BPP v postopku premoženjski položaj tožnice oz. njene družine pravilno ugotavljal na podlagi določb ZSVarPre v zvezi s 14. členom ZBPP. Ob upoštevanju seštevka vrednosti obeh nepremičnin (po podatkih geodetskega organa v višini 34.480,00 EUR), ki s strani tožnice ni prerekana, sodišče pritrjuje ugotovitvi organa, da že vrednost tega premoženja tožnice presega premoženje, ki presega 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, tj. višino 22.336,32 EUR, s tem pa utemeljuje zavrnitev BPP.

9. V zvezi s tožbenimi navedbami, da sta navedeni nepremičnini, last tožnice, v tako slabem stanju, da tožnica v drugi nepremičnini, kjer je stanovanjska stavba, ne bi mogla prebivati brez celovite renovacije oz. da sta na njih hipoteki in zaznamba izvršbe, sodišče pojasnjuje, da zakon ne predvideva, da bi se pri ugotavljanju vrednosti premoženja lahko upoštevala ovira, da družina brez renovacije v stavbi ne bi mogla živeti - navedeno ni pravnorelevantno za odločitev v zadevi, pomembna je le vrednost samega zemljišča, ki je tožnica ni prerekala (četudi s stavbo, ki bi jo bilo treba renovirati za življenje v njej), zato sodišče ta tožbeni ugovor zavrača kot neutemeljen.

10. Tudi zaznamba izvršbe in hipotek na nepremičninah po presoji sodišča še ne pomeni, da tožnica s svojim premoženjem ne more razpolagati. Sodišče poudarja, da razpolaganje s premoženjem ne pomeni le njegove prodaje, temveč je treba razpolaganje razumeti in razlagati tudi na način, da se lahko nepremičnine obremeni z omejeno stvarno pravico (stvarna služnost, užitek, raba, služnost stanovanja, stvarno breme, hipoteke), prav tako pa so nepremičnina ali deleži na njej lahko predmet obligacijskih pravic (zlasti najema).1 Zato je sodišče tudi ta tožbeni ugovor kot neutemeljen zavrnilo, saj ne vpliva na presojo materialnega položaja prosilke, pri čemer še hkrati poudarja, da tožnica tudi ni ne zatrdila in še manj izkazala, da tega stanja z zaznambo hipotek in izvršbe na obeh nepremičninah ni povzročila sama (tretji odstavek 14. člena ZBPP).

11. Posledično pa ugotavlja, da je toženka pravilno ugotovila, da tožnica z vrednostjo navedenih dveh nepremičnin, ki presega premoženjski cenzus 22.336,32 EUR, ne izpolnjuje pogojev po 14. členu ZBPP za dodelitev BPP. S tem pa so posledično neutemeljeni tudi ugovori tožnice, da je zaradi neupravičene nedodelitve BPP odločitev toženke v nasprotju z 22. členom Ustave RS, ker tožnici preprečuje uresničitev pravice do enakega varstva pravic v pravdnem postopku ter da ji krši pravico do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS in ji onemogoča zastopanje s pomočjo strokovno usposobljenega pooblaščenca oz. da ji je kršena pravica do enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS.

12. Ker je sodišče ugotovilo, da je bil postopek za izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

13. O zadevi je sodišče odločilo brez glavne obravnave, saj med strankama ni sporno samo dejansko stanje, sporna pa je pravilna uporaba materialnega prava - ali navedeni nesporno tožničini nepremičnini, katerih vrednost je nesporna, sodi med premoženje tožnice, ki se upošteva pri dodelitvi BPP v smislu 14. člena ZBPP (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

**K II. točki izreka**

14. Glede priglašenih stroškov strank je sodišče odločilo v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

1 Tako pa tudi sicer sodna praksa, glej npr. odločitve Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 935/2016 z dne 13. 4. 2018 in Upravnega sodišča: IV U 36/2020 z dne 23. 4. 2020, IV U 226/2019 z dne 23. 4. 2020, IV U 220/2019 z dne 16. 1. 2020, I U 596/2017 z dne 18. 4. 2017, II U 426/2015 z dne 16. 12. 2015.