Jedro

Izvršba se lahko opravi le proti osebi, ki je v izvršilnem naslovu opredeljena kot dolžnik, razen v izjemnih primerih iz 24. člena ZIZ, ko je pravno nasledstvo izkazano z "dopolnilnim izvršilnim naslovom" oziroma listino, ki ima enako dokazno moč kot izvršilni naslov - z javno ali s po zakonu overjeno listino, če to ni mogoče, pa s pravnomočno sodbo, izdano v pravdnem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma citiranim sklepom zavrnilo upnikov predlog za izvršbo.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje upnik zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Podrobneje pojasni svoj zahtevek. Izpostavi, da so predmet spora neplačani računi za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja za stanovanje v ulici Frana Kovačiča, MB, katerega lastnica je bila za vtoževano obdobje dolžnica, kar izhaja iz predložene Pogodbe o dobavi in sprejemu toplote z dne 3. 10. 2003 in rednega izpisa iz zemljiške knjige z dne 17. 5. 2018. Prvotno so bili vsi računi izstavljeni na ime najemnika S.P., kateri pa svojih obveznosti ni poravnal, niti v izvršilnih postopkih, ki se vodijo zoper njega. Subsidiarna odgovornost lastnika za obratovalne stroške je opredeljena v petem odstavku 24. člena Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1) in 22. členu njenih Splošnih pogojev. Pojasni, da je dolžnico pred vložitvijo predloga za izvršbo seznanil s pravno podlago in jo pozval k izpolnitvi obveznosti, vendar do dogovora ni prišlo. Ocenjuje, da je v dopolnitvi predloga za izvršbo, utemeljil svojo pasivno legitimacijo. Ob tem se sklicuje na sodbe sodišč prve stopnje in višjih sodišč, ki so bile izdane v podobnih primerih. Pojasni svojo razlago določb SZ-1. V pritožbenem predlogu se zavzema za spremembo izpodbijanega sklepa v smeri ugoditve njegovemu predlogu za izvršbo v celoti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5. Pritožbeno sklicevanje na bistvene kršitve določb postopka je nekonkretizirano in pavšalno. Zaradi njihove neobrazloženosti jih pritožbeno sodišče ne more preizkusiti, v tej posledici pa tudi ne odgovoriti nanje.

6. Neutemeljen je pritožbeni očitek zmotne uporabe materialnega prava. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za izvršbo sklicujoč se na 24. člen ZIZ. Kljub pozivu na dopolnitev predloga za izvršbo je zaključilo, da upnik listine, ki bi izkazovala prehod obveznosti na dolžnico, kot lastnico stanovanja, ni predložil. Ocenilo je, da Pogodba o dobavi in sprejemu toplote ali vpogled v podatke o lastništvu nepremičnine, ne predstavljata listine po 24. členu ZIZ.

7. Iz k predlogu za izvršbo predloženim izvršilnim naslovom izhaja, da je v njih kot dolžnik naveden najemnik S.P., zato je sodišče prve stopnje upnika pravilno pozvalo, da izkaže pasivno legitimacijo v predlogu za izvršbo opredeljene dolžnice. Upnik se je v dopolnitvi skliceval na določbo 24. člena SZ-1 ter navajal, da je dolžnica, kot lastnica nepremičnine, subsidiarna porokinja, ki odgovarja za neporavnane obveznosti najemnika.

8. Prvi dostavek 24. člena ZIZ določa, da sodišče dovoli izvršbo tudi na predlog nekoga, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot upnik, če v predlogu za izvršbo določno označi javno ali po zakonu overjeno listino, s katero lahko dokaže, da je bila terjatev prenesena ali je na drug način prešla nanj. Kadar to ni mogoče, se prenos terjatve dokazuje s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku.

9. V obravnavanem primeru je upnik vložil predlog za izvršbo na podlagi pravnomočnih sklepov o izvršbi, izdanih v postopkih zoper najemnika S.P. (izvršilni naslovi), zato je izvršilno sodišče glede obstoja terjatve in domneve o legitimaciji strank nanje vezano, saj ti v delih, v katerih je dolžniku naloženo, da poravna terjatve, predstavljajo izvršilni naslov. Izvršba se lahko opravi le proti osebi, ki je v izvršilnem naslovu opredeljena kot dolžnik, razen v izjemnih primerih iz 24. člena ZIZ, ko je pravno nasledstvo izkazano z „dopolnilnim izvršilnim naslovom“ oziroma listino, ki ima enako dokazno moč kot izvršilni naslov - z javno ali s po zakonu overjeno listino, če to ni mogoče, pa s pravnomočno sodbo, izdano v pravdnem postopku. S strani upnika predloženi listini - Pogodba o dobavi in sprejemu toplote z dne 3. 10. 2003 in redni izpis iz zemljiške knjige z dne 17. 5. 2018, tudi po oceni pritožbenega sodišča ne predstavljata kvalificirane listine po 24. členu ZIZ, iz katere bi izhajalo, da obstaja obveznost subsidiarnega dolžnika za plačilo obveznosti, ki so bile dolžniku - najemniku, naložene z izvršilnimi naslovi, na katere je upnik vezal predlog za izvršbo, posebej izdani izvršilni naslovi zoper v predlogu za izvršbo navedeno dolžnico, pa niso bili zatrjevani niti predloženi. Izpostaviti je, da ugotavljanje dejstev (materialnih predpostavk izvršbe), ki jih s kvalificiranimi listinami ni mogoče dokazati, v izvršilnem postopku ni dopustno, saj ta za kaj takega niti ni primeren.1

10. Na načelni ravni v pritožbi izpostavljenim stališčem sodne prakse o subsidiarni odgovornosti lastnika stanovanja za obveznosti najemnika sicer ne gre oporekati, (24. člen SZ-1), vendar pa se obravnavani primer v dejanskem kot pravnem pogledu razlikuje od primerov, na katere se sklicuje pritožba. V slednjih se je v kontradiktornem pravdnem postopku ugotavljala subsidiarna odgovornost lastnika stanovanja za obratovalne stroške najemnika, na tej podlagi pa je upnik lahko pridobil izvršilni naslov, ki po drugem odstavku 17. člena ZIZ predstavlja temelj za izvršbo (tudi) zoper lastnika stanovanja. Ker v navedenih primerih vprašanje, ali je izvršilni naslov, ki je bil izdan zoper najemnika, primeren izvršilni naslov tudi v razmerju do lastnika stanovanja, ni bilo predmet presoje, te sodne odločbe v zvezi s pravilno uporabo materialnega prava ne morejo biti relevantne za obravnavani primer. Obširne pritožbene navedbe in naziranja upnika ne vplivajo na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, so pa temelj za ugotavljanje subsidiarne odgovornosti dolžnice v pravdnem postopku.

11. Glede na navedeno pritožba upnika ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni zasledilo kršitev na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom istega zakona in 15. členom ZIZ), zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (druga točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. O pritožbenih stroških ni bilo odločeno, ker jih upnik ni priglasil (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 tako tudi v sklepu VSM I Ip 338/2015 z dne 9. 7. 2015;