Jedro

Tožnica in predložitveno sodišče svojega nezadovoljstva z odločitvijo predsednice sodišča (zavrnitev predlogov za izločitev) ne moreta preseči z vložitvijo predloga za delegacijo, čeprav bi bil njun pomislek na mestu, temveč je temu namenjeno drugo pravno sredstvo – pritožba proti sklepu predsednice, kar jasno izhaja iz pravnega pouka obeh sklepov.

Izrek

Predloga se zavrneta.

Obrazložitev

1. Tožnica predlaga delegacijo pristojnosti. Kot bistveno navaja, da je sodeči sodnik predsedniku sam predlagal svojo izločitev, ker je ocenil, da ni sposoben objektivno in nepristransko soditi v tem postopku. Na spletu je mogoče zaslediti, da sodnik in soproga odvetnika nasprotne stranke sodelujeta pri skupnih projektih, predavanjih, pisanju člankov in knjig, poleg tega pa je bil pooblaščenec tožene stranke nekaj časa zaposlen na Okrožnem sodišču v A. kot pravosodni svetovalec. Predsednica sodišča je predlog za izločitev sodnika dvakrat zavrnila. V nadaljevanju obširno povzema sodnikove napake, opisuje, kako pomaga toženi stranki ter na ta način dodatno utemeljuje svoj predlog.

2. Predložitveno sodišče v dopisu, s katerim je tožničin predlog posredovalo Vrhovnemu sodišču v odločanje, kratko povzema tožničine razloge in predlaga prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Vrhovno sodišče je štelo, da predložitveno sodišče s tem podaja svoj predlog za delegacijo pristojnosti, in sicer iz razlogov, ki jih navaja v dopisu in se pokrivajo s tožničinimi.

3. Predloga nista utemeljena.

4. Pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja (23. člen Ustave Republike Slovenije), je delegacija pristojnosti. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Med druge tehtne razloge sodna praksa uvršča tudi zahtevo po objektivni nepristranskosti sodišča. V skladu s to zahtevo je treba izključiti vsak razumen dvom v nepristranskost vseh sodnikov določenega sodišča, ki bi se lahko pojavil pri udeležencih postopka ali v javnosti.

5. Dejstev, ki jih v predlogih navajata tožnica in predložitveno sodišče, po oceni Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in v skladu z njegovo enotno prakso ni mogoče subsumirati pod pojem „drugega tehtnega razloga“ iz 67. člena ZPP.„Drugi tehtni razlogi“ so po ustaljeni sodni praksi predvsem okoliščine, ki vzbujajo dvom v nepristranskost (celega) sodišča. Te okoliščine ne tožnica ne predložitveno sodišče sploh ne zatrjujeta, temveč se predloga nanašata na odnos sodečega sodnika s pooblaščencem tožene stranke ter na vodenje postopka in odločanje.

6. Na pravdnem oddelku predložitvenega sodišča, kar je splošno znano, sodi večje število sodnikov, zato je videz nepristranskosti sojenja, kadar obstajajo določene osebne povezave med sodniki in strankami oziroma udeleženci v postopku, kot je to očitno tudi v tem postopku, mogoče zagotoviti z ustrezno organizacijo dela.1

7. Institut delegacije pristojnosti ni na mestu, kadar se stranki pojavi dvom v nepristranskost enega sodnika – v takem primeru ima stranka na voljo predlog za izločitev sodnika.2 To možnost je tožnica v zvezi s sodnikovim vodenjem postopka in domnevnimi napakami ter pristranskostjo, kot izhaja iz spisa, že izkoristila, a je predsednica sodišča njen predlog s sklepom z dne 2. 9. 2020 zavrnila (red. št. 72).3 Predsednica sodišča je pred tem zavrnila tudi že sodnikov predlog za izločitev, ki ga je sodnik podal zaradi poznanstva s pooblaščencem tožene stranke (red. št. 9). Vrhovno sodišče opozarja, da ne tožnica in ne predložitveno sodišče svojega nezadovoljstva z odločitvijo predsednice sodišča (zavrnitev predlogov za izločitev) ne moreta preseči z vložitvijo predloga za delegacijo, čeprav bi bil njun pomislek na mestu, temveč je temu namenjeno drugo pravno sredstvo – pritožba proti sklepu predsednice, kar jasno izhaja iz pravnega pouka obeh sklepov (red. št. 9 in 72). Da bi bila pritožba proti kateremu koli od sklepov vložena, iz spisa ni razvidno.

8. Nezadovoljstvo strank s potekom postopka oziroma njegovim izidom ter vodenjem in ravnanjem sodečega sodnika prav tako ni razlog za delegacijo pristojnosti.4

9. Tudi dejstvo, da je bil pooblaščenec tožene stranke nekdaj zaposlen kot pravosodni svetovalec na predložitvenem sodišču, samo po sebi ne zadošča za delegacijo pristojnosti, saj tožnica niti ne opredeli jasno, koliko časa je odtlej minilo in kakšna (če sploh) je pooblaščenčeva današnja povezanost s tem sodiščem.5

10. Objektivna nepristranskost celega sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije, zato v konkretnem primeru po razumnih merilih ne more biti prizadeta, če bo v zadevi odločalo Okrožno sodišče v A. Vrhovno sodišče je zato predlog za delegacijo pristojnosti zavrnilo.

11. Senat je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

1 Primerjaj odločitvi VS RS I R 99/2011 z dne 15. 9. 2011 in I R 188/2012 z dne 17. 1. 2013. 2 Sklep VS RS I R 124/2020 z dne 4. 9. 2020. 3 Sodeči sodnik ali stranka lahko izločitev ponovno predlagata iz razlogov, o katerih predsednica sodišča še ni odločala znotraj odločanja o posameznem predlogu. 4 Na primer sklep VS RS I R 132/2020 z dne 18. 9. 2020. 5 Primerjaj sklep VS RS I R 140/2020 z dne 2. 10. 2020, kjer je Vrhovno sodišče ponovilo svoje stališče iz sklepa I R 57/2019 z dne 15. 4. 2019, da je časovna oddaljenost pomemben vidik pri odločanju o predlogu za delegacijo pristojnosti.