- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
Sklep III R 8/98
ECLI:SI:VSRS:1998:III.R.8.98 Civilni oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Za odločanje v gospodarskih sporih iz najemnih razmerij so stvarno pristojna okrožna sodišča.
Izrek
Stvarno in krajevno pristojno sodišče za odločanje v tej pravdni zadevi je Okrajno sodišče v M.
Obrazložitev
Tožeča stranka je kot upnik predlagala izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Glede na to, da je predlagala kot sredstvo izvršbe prenos sredstev, ki jih ima dolžnik na žiro računu pri Agenciji RS za plačilni promet v Ljubljani, je vložila predlog za izvršbo na Okrajno sodišče v L. Po vložitvi ugovora zoper sklep o izvršbi se je Okrajno sodišče v L. izreklo za krajevno nepristojno in odstopilo zadevo Okrožnemu sodišču v M. To pa je sprožilo spor o pristojnosti. Sklicujoč se na 2. točko II odst. 99 člena Zakona o sodiščih (Ur. list RS štev. 19/94 in 45/95; v nadaljevanju: ZS) je menilo, da so za odločanje o sporih iz najemnih razmerij pristojna samo okrajna sodišča ne glede na vrednost spora in ne glede na 489. in 489.a člen ZPP.
V 3. točki II. odst. 101. člena določa ZS, da so stvarno pristojna sodišča za sojenje v gospodarskih sporih okrožna sodišča. To je specialna določba, ki se nanaša na vse spore, ki jih po določbah ZPP uvrščamo med gospodarske spore in za katere mora sodišče uporabiti posebne procesne določbe - določbe 32. poglavja ZPP, ki se uporabljajo samo v gospodarskih sporih. Zato Okrožno sodišče v M. nima prav, ko meni, da določa 2. točka II. odst. 99. člena ZS tudi stvarno pristojnost v gospodarskih sporih iz najemnih razmerij.
Toda v obravnavanem primeru ne gre za gospodarski spor. Tožniki, kot so označeni v tožbi, so "lastniki večstanovanjske hiše". Gre torej za več fizičnih oseb, za katere iz tožbenih navedb ne izhaja, da bi z oddajanjem poslovnega prostora opravljali kot registriran poklic neko gospodarsko dejavnost. Ne gre torej niti za situacijo iz 489. člena ZPP niti za situacijo iz 489.a člena ZPP. Zato gre za navaden spor, za katerega se določi stvarna pristojnost sodišča po 2. točki II. odst. 99. člena ZPP. Okoliščina, da zastopa lastnike večstanovanjske hiše upravnik, ki je pravna oseba, ne sme motiti. Po 29. členu Stanovanjskega zakona (Ur. list RS štev. 18/91-I...23/96) upravnik zastopa lastnike stanovanj kot pooblaščenec, ni pa pravdna stranka.
Glede na navedeno in upoštevajoč 56. člen ZPP, je to sodišče na podlagi 5. točke 106. člena ZS odločilo tako, kot to izhaja iz izreka sklepa.