Jedro

Po 1. odstavku 496. člena ZPP mora v postopkih za izdajo plačilnega naloga obrazložitev sodbe obsegati samo navedbo tožbenih zahtevkov in dejstev, na katere stranke opirajo svoje zahtevke, pravni pouk, pouk o pravici do pritožbe in navedbo, da bo sodba z obrazložitvijo po 4. odstavku 324. člena ZPP izdelana v primeru napovedi pritožbe.

Ekonomičnost in hitrost postopka, ki izhajata iz 1. odstavka 11. člena ZPP, ne smeta prevladati nad kvaliteto, pravilnostjo in zakonitostjo sodne odločbe.

Izrek

Pritožbama tožeče stranke zoper sodbo in sklep se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v zvezi s popravnim sklepom razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je s sodbo, opr. št. X Pg 320/2006 z dne 22. 6. 2009, razsodilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. 0008 Ig 2006/05366 z dne 24. 8. 2006 ostane v veljavi tudi v 1. in 3. točki izreka, tožnica pa je dolžna toženki povrniti njene pravdne stroške v znesku 701,79 EUR, v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku izpolnitvenega roka dalje do plačila. Nato je s popravnim sklepom z dne 1. 12. 2009 po uradni dolžnosti sklenilo, da se sodba z dne 22. 6. 2009 v prvem odstavku izreka popravi tako, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. 0008 Ig 2006/05366 z dne 24. 8. 2006, razveljavi v 1. in 3. točki izreka in se tožbeni zahtevek zavrne. Dne 5. 1. 2010 je sodišče prve stopnje izdalo sodbo z obrazložitvijo po 4. odstavku 324. člena v zvezi s 496. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

Zoper popravni sklep z dne 1. 12. 2009 je tožnica zaradi bistvene kršitve pravil postopka, nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava vložila pritožbo tožnica in predlagala, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep v celoti razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Prav tako je zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava pritožbo vložila tudi zoper sodbo z dne 5.1.2010 in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

Obe pritožbi sta bili vročeni nasprotni stranki, ki pa nanju ni odgovorila.

Pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da pritožba neutemeljeno opozarja na nepravilno uporabo 495. in 496. člena ZPP. V konkretnem primeru je sodišče po 2. odstavku 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) razveljavilo sklep o izvršbi, opr. št. 0008 Ig 2006/05366 z dne 24. 8. 2006 v delu, v katerem je dovolilo izvršbo, in odločilo, da se bo postopek nadaljeval kot pri ugovoru zoper plačilni nalog pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Ker po 1. odstavku 496. člena ZPP v postopkih za izdajo plačilnega naloga obrazložitev sodbe obsega samo navedbo tožbenih zahtevkov in dejstev, na katere stranke opirajo svoje zahtevke, pravni pouk, pouk o pravici do pritožbe in navedbo, da bo sodba z obrazložitvijo po 4. odstavku 324. člena ZPP izdelana v primeru napovedi pritožbe, je sodišče prve stopnje povsem pravilno postopalo, ko je dne 22. 6. 2009 izdalo sodbo brez obrazložitve, po vloženi pritožbi s strani tožnice pa je njeno pritožbo štelo kot napoved pritožbe in nato dne 5. 1. 2010 izdalo sodbo z obrazložitvijo po 4. odstavku 324. člena ZPP.

Nadalje so neutemeljene tudi pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje s popravnim sklepom z dne 1. 12. 2009 popravilo prvi odstavek izreka sodbe z dne 22. 6. 2009 tako, da je dejansko spremenilo materialnopravno odločitev v zadevi, kar je v nasprotju z 328. členom ZPP. Po določbi 1. odstavka 328. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predsednik senata kadarkoli popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sodbe z izvirnikom. Po 3. odstavku istega člena se v primeru, da se izvirnik in prepis sodbe ne ujemata glede kakšne odločitve, ki je vsebovana v izreku sodbe, vročijo strankam popravljeni prepisi sodbe s pripombo, da se s tem prepisom nadomešča prejšnji prepis. V takšnem primeru teče rok za pravno sredstvo glede popravljenega dela sodbe od dneva, ko je bil strankam vročen prejšnji prepis sodbe.

Sodišče prve stopnje je v izreku izpodbijane sodbe (prepis) pravilno upoštevalo popravni sklep z dne 1. 12. 2009 in kljub temu da tega izrecno ni navedlo, s tem posledično nadomestilo prejšnji prepis. Sodišče druge stopnje se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je šlo v izreku prvotne sodbe (izvirnik) za računalniško pomoto, ki šteje za očitno pisno pomoto, saj so bili stroški postopka naloženi tožnici, zaradi česar je ob upoštevanju načela uspeha jasno, da je njen tožbeni zahtevek zavrnjen, tako pa je očitno razumela tudi tožnica, sicer ne bi vložila pritožbe zoper prvotno izdano sodbo (izvirnik), v primeru ugodilne sodbe namreč zanjo ne bi imela (pravnega) interesa. Ne glede na to pa sodišče druge stopnje poudarja, da je predmet izpodbijanja v tem pritožbenem postopku po naravi stvari lahko le sodba z dne 5. 1. 2010, in sicer v zvezi s popravnim sklepom z dne 1. 12. 2009, ne pa popravljeni sklep z dne 1. 12. 2009 sam po sebi.

Pritožba pa utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje nepravilno zavrnilo nekatere dokazne predloge tožnice.

Tožnica je na prvem naroku za glavno obravnavo dne 22. 6. 2009 navajala nova dejstva, dopolnjevala svoje navedbe in ponudila, ne pa predložila, kot dokaz 14 računov, 14 dobavnic, obračun zamudnih obresti in dobropis. Sodišče prve stopnje je tožnico na naroku pozvalo, naj te listinske dokaze, na katere se je sklicevala, tudi predloži, tožnica pa je pojasnila, da jih bo predložila v roku 8 dni, kar je sodišče prve stopnje zavrnilo. Presodilo je, da je tožnica ravnala v nasprotju z 286a in 11. členom ZPP, saj bi njena neaktivnost v pravdnem postopku povzročila zavlačevanje postopka in dodatne stroške. Pritožbeno sodišče se strinja s samo odločitvijo sodišča prve stopnje o zavrnitvi teh dokaznih predlogov, ne pa z njegovo obrazložitvijo. Sodišče prve stopnje se je napačno sklicevalo na 286a člen ZPP, namesto da bi se oprlo na 286. člen ZPP, ki pravi, da mora stranka najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov, ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njenih navedb, in se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke. V konkretnem primeru je bila tožnica o dejstvu, da gre za prvi narok, opozorjena tako z vabilom stranki na poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo (list. št. 17) kot tudi na samem naroku. Če stranka razpolaga z listinskimi dokazi, ki jih navaja in predlaga, jih mora na samem prvem naroku (če ne prej) tudi predložiti, ne pa zgolj predlagati kot dokaz. Glede na to, da tožnica ni navajala kakšnih okoliščin, zaradi katerih teh dokazov do prvega naroka ni mogla predložiti, pri čemer je bila pravilno opozorjena na posledice nepravočasnega podajanja trditvene in dokazne podlage, je sodišče prve stopnje pravilno, čeprav z uporabo napačne pravne podlage, presodilo, da so predlagani listinski dokazi prepozni in posledično neupoštevni.

Tožnica je na naroku predlagala tudi zaslišanje prič J. B., vodjo programa mesa pri tožnici, ki se je dogovarjal s toženko o konkretnem poslu v zvezi z mesom, mesnimi izdelki in uslugami zakola, D. Š., vodjo ekspedita pri tožnici, ki je izdajal blago, in M. N., vodjo računovodske službe, ki bi lahko pojasnila razliko med izdanim izpisom odprtih postavk in izdanimi fakturami. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tudi te dokazne predloge in pojasnilo, da gre za nepotrebne dokazne predloge v smislu 1. odstavka 11. člena ZPP, saj je po oceni sodišča prve stopnje dejansko stanje za odločitev dovolj razčiščeno. Pritožbeno sodišče ne more in ne sme sprejeti take pavšalne obrazložitve zavrnitve navedenih dokaznih predlogov. Glede na to, da je sodišče prve stopnje zaradi prekluzije (pravilno) zavrnilo kot dokaz listinsko dokumentacijo, s katero je tožnica želela dokazati obstoj svoje denarne terjatve, in ob upoštevanju, da gre za dokazovanje odločilnega spornega dejstva, pri čemer sodišče ni vezano na nikakršen obstoj formalnih dokaznih opravil (8. odstavek ZPP), bi sodišče prve stopnje obrazloženim in ustrezno substanciranim dokaznim predlogom moralo ugoditi. Ekonomičnost in hitrost postopka, ki izhajata iz 1. odstavka 11. člena ZPP, namreč ne smeta prevladati nad kvaliteto, pravilnostjo in zakonitostjo sodne odločbe.

Sodišče prve stopnje je z zavrnitvijo dokaznih predlogov zaslišanja prič napravilo relativno bistveno kršitev določb postopka, ki je posledično povzročila nepopolno in nepravilno ugotovitev dejanskega stanja. Iz tega razloga je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo v zvezi s popravnim sklepom razveljavilo in vrnilo v novo sojenje sodišču prve stopnje (355. člen ZPP).