Jedro

Za izvršljivost denacionalizacijske odločbe ne zadošča, da je v njej opredeljena oblika in obseg premoženja ter upravičenec, ampak mora z njo biti jasno in nedvoumno določen tudi zavezanec za vsako premoženje posebej. Vse navedeno pa mora biti vsebovano v izreku denacionalizacijske odločbe, saj je le-ta predmet izvršitve.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Delna odločba Ministrstva za kulturo, št. 490-2/2012- MIZKS/94 z dne 16. 8. 2018 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 € z DDV v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od preteka roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano delno odločbo je bilo odločeno, da se upravičencu A.A., roj. ..., vzpostavi lastninska pravica na nepremičnini v Mariboru, ..., ob podržavljenju parc. št. 204/1 k.o. ..., sedaj parc. št. 1980/0 k.o. ..., (1. točka izreka). Stanovanjske enote št. 1 do 8 (po seznamu upravnika objekta B. d.o.o. iz Maribora), ki se oddajajo kot neprofitna stanovanja, se upravičencu iz 1. točke izreka vrnejo v last (2. točka izreka). Stanovanjski enoti št. 9 in 10 (po seznamu upravnika objekta B. d.o.o.), ki sta po navedbi C. d.d. - v stečaju prazni, se upravičencu iz 1. točke izreka vrneta v last in posest (3. točka izreka). Poslovni prostor C. d.d. - v stečaju (po seznamu upravnika objekta B. d.o.o. iz Maribora označen kot zadnja, enajsta enota s številko 101, neto površine 1.220,78 m2), ki po njegovi navedbi predstavlja prostore, ki jih zasedajo trije najemniki, s katerimi so bile sklenjene najemne pogodbe v času teka stečajnega postopka (eden prostor je v kleti s posebnim vhodom iz ..., druga dva sta v pritličju, pri čemer ima en prehod v prvo nadstropje), se po pravnomočnosti odločbe upravičencu iz 1. točke izreka vrne v last, v posest pa po upravičenčevi odpovedi najemnih razmerij najemodajalcem z enomesečnim odpovednim rokom. Podatke o najemojemalcih sporoči upravičencu iz 1. točke izreka stečajna upraviteljica C. d.d. - v stečaju D.D. (4. točka izreka). Upravičencu A.A. se vrne v last in posest stanovanje št. 1 kot posamezni del stavbe št. 2 stavbe št. ... k.o. ..., ležeče na podržavljeni nepremičnini ..., ob podržavljenju parc. št. 204/2, vl. št. ... k.o. ... sedaj parc. št. ... k.o. ...,(5. točka izreka). Po pravnomočnosti te odločbe se v zemljiški knjigi po uradni dolžnosti izvedejo spremembe zemljiškoknjižnega stanja, kot so razvidne iz 1. ter 5. točke izreka (6. točka izreka). Vsaka stranka nosi svoje stroške sama, stroški organa pa niso bili zaznamovani (7. točka izreka).

2. V obrazložitvi ministrstvo povzema navedbe strank in sicer je C. d.d. - v stečaju navedel, da je pri zgradbi ... vpisana solastnina stečajnega dolžnika C. d.d. in tožeče stranke ter da teče o določitvi solastniškega deleža za posameznega solastnika pri Okrajnem sodišču v Mariboru spor pod št. N 131/2016. V drugem in tretjem nadstropju zgradbe je 10 stanovanj, ki jih zasedajo najemniki s pogodbami o neprofitnem najemu, ki so bile sklenjene že pred začetkom stečajnega postopka. Za prostore v pritličju in v prvem nadstropju sta sklenjeni dve pogodbi o najemu, za kateri velja v stečajnem postopku odpovedni rok enega meseca. Tekom postopka je dostavil še seznam stanovanjskih enot in najemnikov, iz katerega izhaja, da sta od desetih stanovanj prazni stanovanji št. 9 in 10. 3. Tožeča stranka je v postopku navedla, da njeno neprofitno stanovanje v stavbi ... ni več zasedeno z najemnikom in je prazno od 6. 5. 2013, glede stavbe ... pa ponovila, da ni zavezanka za vračilo. V njej se nahajata dva poslovna prostora in stanovanja, v zemljiški knjigi pa je vknjižena na nepremičnini skupna lastnina s C. in tožečo stranko, pri čemer imetništva stanovanjske pravice na stanovanjih ni dodeljevala občina, temveč E. in kasneje F. p.o. S tem se je prenos pravice uporabe na nepremičnini opravil na zadnjega najemodajalca ter ne nanjo, zato se ne šteje za zavezanko za vrnitev po 51. členu Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen). Glede nepremičnine v ... navaja, da je zavezanka le za najemniško neprofitno stanovanje št. 1 v izmeri 45,24 m2, danes v zemljiški knjigi zavedeno kot posamezni del št. 2 stavbe parc. št. 1981/0 k.o. ... Preostali dve enoti v stavbi, gre za poslovni prostor v pritličju izmere 63,31 m2 in dvosobno stanovanje št. 2 v mansardi izmere 55 m2, sta prešli v zasebno last pred uveljavitvijo ZDen z dne 7. 12. 1991, zaradi česar občina zanju ni zavezanka.

4. Vlagatelj zahteve je v postopku navedel, da so podatki o lastništvu nepremičnin razvidni iz uradnih evidenc, podatke o najemnih razmerjih pa naj organu predložijo zavezane stranke, glede zahtevka za zmanjšano vrednost pa je predlagal, da ministrstvo v tej zvezi postavi izvedenca gradbene stroke.

5. Ministrstvo zaključuje, da se tožeča stranka glede zahtevka za denacionalizacijo nepremičnine ... ne šteje za zavezanca, vlagatelj in C. - v stečaju pa sta urgirala za izdajo odločbe in v postopku nista izkazovala ovir za vrnitev nepremičnine ..., v naravi, zato je ministrstvo presodilo, da je zadeva v tem delu zrela za odločitev in odločilo, da se nepremičnina vrne upravičencu v naravi, pri čemer se stanovanja v predmetni stavbi, glede katerih obstaja neprofitno najemno razmerje med zavezancem in najemniki - prejšnjimi imetniki stanovanjske pravice, vrnejo v last, stanovanja brez najemnih razmerij pa v last in posest. Glede poslovnih prostorov, ki so bili po navedbi C. - v stečaju dani v tržni najem v času stečajnega postopka, se lahko najem odpove v roku 30 dni po pravnomočnosti te odločbe. Stanovanje št. 1 v zgradbi ..., ki je v lasti tožeče stranke, se po prvem odstavku 29. člena ZDen vrne upravičencu v last in posest. O zahtevku vlagatelja za povrnitev priglašene po višini še nedefinirane zmanjšane vrednosti nepremičnine ..., bo odločeno v nadaljevanju postopka. Prav tako bo v nadaljevanju postopka odločeno še o odškodnini v obveznicah Slovenskega državnega holdinga d.d., za preostala dela zgradbe ..., ki sta v zasebni lasti. V nadaljevanju postopka se bo odločilo tudi o zahtevkih najemnikov za povrnitev njihovih priglašenih vlaganj v stanovanja v nepremičnini ...

6. Tožeča stranka vlaga tožbo v upravnem sporu, v kateri navaja, da je izrek odločitve v nasprotju z obrazložitvijo, kar predstavlja bistveno kršitev postopka, v odločbi pa tudi niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, kar ima za posledico, da odločbe zaradi takšne pomanjkljivosti ni mogoče preizkusiti. V izreku vsake odločbe o vrnitvi podržavljenega premoženja mora biti obvezno naveden zavezanec za vrnitev, v izpodbijani odločbi pa zavezanec za vrnitev premoženja v naravi ni naveden. V obrazložitvi odločbe na 4. strani tožena stranka ugotavlja, da tožeča stranka glede zahtevka za denacionalizacijo nepremičnine ... ni zavezanec, v naslednjem odstavku pa, da je stanovanje št. 1 v zgradbi na naslovu ... v lasti tožeče stranke, kar pomeni, da je tožeča stranka zavezanka za vrnitev le-tega. Nepremičnine, ki se vrnejo upravičencu, so navedene v izreku odločbe v točkah 1 do 5, zavezanec za vrnitev nepremičnin pa ni naveden v nobeni od točk od 1 do 5 izreka. Ker tožena stranka v obrazložitvi odločbe ugotavlja, da je tožeča stranka zavezanka zgolj za vrnitev premoženja pod točko 5 izreka, je izrek odločbe nepopoln in v nasprotju z obrazložitvijo, to pa predstavlja bistveno kršitev določb postopka.

7. Tožeča stranka še dodaja, da je po njenem mnenju zavezanec za vrnitev premoženja iz točk 1 do 4 izreka odločbe C. d.d., ki je v stečajnem postopku, navedeno nepremično premoženje pa je zajeto v stečajni masi. Po vedenju tožeče stranke v tej zadevi pred uvedbo stečajnega postopka ni bila izdana začasna odredba v smislu 10. in 11. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij. Glede na dejstvo stečajnega postopka za zavezano stranko bi bilo nepremično premoženje, ki je predmet izreka odločbe v točkah 1 do 4, mogoče vrniti v naravi le, če bi bila začasna odredba za zavarovanje pravic denacionalizacijskih upravičencev izdana pred uvedbo stečajnega postopka. Izdaja začasne odredbe pred uvedbo stečajnega postopka bi upravičencu dajala pravico do izločitve premoženja iz stečajne mase. Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in odloči, da je zavezanec za vrnitev nepremičnin od 1. do 4. točke C. d.d. - v stečaju, zavezanec nepremičnine v 5. točki pa tožeča stranka. Podredno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v nov postopek. Priglaša tudi stroške tega upravnega spora.

8. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

9. Odgovor na tožbo je v predmetni zadevi vložil Slovenski državni holding d.d. kot prizadeta stranka v smislu tretje alinee 16. člena v zvezi s prvim odstavkom 19. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ki navaja, da se v celoti strinja s tožbenimi navedbami, saj meni, da izrek odločbe ni pravilen, ker ne določa zavezanca za izročitev nepremičnin. Zaradi takšne pomanjkljivosti odločbe ni mogoče izvršiti. Razen tega meni, da je utemeljen očitek glede nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, saj gre za premoženje, ki se deloma nahaja v stečajni masi drugega zavezanca. Vse to predstavlja razlog za odpravo odločbe in vrnitev zadeve v dopolnitev postopka in ponovno odločanje.

10. Odgovor na tožbo je vložil tudi C. d.d. - v stečaju, ki pojasnjuje, da je bil pred Okrajnim sodiščem v Mariboru vložen predlog, da se skupna lastnina preoblikuje v solastnino, postopek pa se vodi pod št. N 131/2016. S sklepom z dne 27. 9. 2018 se je ta postopek ustavil in se nadaljeval pred pristojnim Okrožnim sodiščem v Mariboru po pravilih pravdnega postopka pod št. III P 846/2018. Razen tega soglaša s stališčem tožeče stranke, da je izpodbijana odločitev nepravilna iz razloga, ker v odločbi ni naveden zavezanec za vrnitev. Soglaša tudi z mnenjem tožeče stranke, da nepremičnine ni mogoče vrniti v naravi, ker je C. d.d. v stečaju. Razen tega nasprotuje primarnemu tožbenemu zahtevku, ker je v zemljiški knjigi pri nepremičnini parc. št. 1980 k.o.... vknjižena skupna lastnina tožeče stranke in družbe C. d.d. - v stečaju, v posledici česar ne more biti kot zavezanec za vračilo nepremičnin določen C. d.d. - v stečaju, temveč sta lahko določena le skupaj tožeča stranka in C. d.d. - v stečaju kot skupna lastnika oziroma je treba počakati na ureditev zemljiškoknjižnega stanja na podlagi postopkov pred Okrajnim oziroma sedaj Okrožnim sodiščem v Mariboru. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi.

11. Odgovor na tožbo je vložil tudi denacionalizacijski upravičenec, ki se strinja s tožbenim očitkom, da izpodbijana odločitev ne vsebuje odločitve o zavezancu za izročitev premoženja. Razen tega pa upravičenec še dodaja, da ne držijo tožbene navedbe, da upravičenec ni vložil predloga za izdajo začasne odredbe, saj je to storil dne 7. 6. 1993 in predlagal, da se takratnemu lastniku nepremičnine podjetju F. p.o. prepove razpolagati z nepremičninami ter njihov popis in izločitev iz lastninskega preoblikovanja. Ponovno je vložil predlog za izdajo začasne odredbe dne 7. 7. 1997, ker se je podjetje F. p.o. lastninilo na podlagi Zakona o lastninskem preoblikovanju pravnih oseb z družbenim kapitalom, ki prirejajo posebne igre na srečo. Ministrstvo za kulturo do sedaj o nobenem predlogu za izdajo začasne odredbe ni odločilo. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi tako, da samo odloči o stvari, in kot zavezanca za vračilo v točkah 1 do 4 izreka določi C. d.d. in tožečo stranko.

12. Tožba je utemeljena.

13. ZDen v prvem odstavku 66. člena določa vsebino odločbe o denacionalizaciji. Po končanem ugotovitvenem postopku organ prve stopnje odloči o premoženju, ki se vrača; o upravičencih, ki se jim premoženje vrača; o obliki in obsegu premoženja, ki se vrača; o zavezancih za izročitev premoženja ter o rokih za izpolnitev odločbe.

14. Sodišče pritrjuje tožeči stranki in vsem prizadetim strankam, da mora biti z odločbo o denacionalizaciji odločeno tudi o zavezancu za izročitev premoženja. Tako izhaja iz citirane določbe prvega odstavka 66. člena ZDen, to pa zahteva tudi narava stvari, saj je brez določitve denacionalizacijskega zavezanca odločba neizvršljiva. Za izvršljivost denacionalizacijske odločbe ne zadošča, da je v njej opredeljena oblika in obseg premoženja ter upravičenec, ampak mora z njo biti jasno in nedvoumno določen tudi zavezanec za vsako premoženje posebej. Vse navedeno pa mora biti vsebovano v izreku denacionalizacijske odločbe, saj je le-ta predmet izvršitve. V izreku se namreč odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank (prvi odstavek 208. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, Uradni list SFRJ, št. 47/86)1. Glede na to ne za pravilnost in zakonitost odločitve ne zadoščajo navedbe o zavezancih za denacionalizacijo zgolj v obrazložitvi, v obravnavani zadevi pa so tudi te nejasne in nezadostne.

15. Ker v izreku izpodbijane odločbe ni odločeno o zavezancih za denacionalizacijo in torej izpodbijana odločitev ne vsebuje vseh elementov, ki bi jih po zakonu morala, je s tem podana bistvena kršitev pravil postopka (2. točka prvega odstavka 27. člena ZUS-1). Zato je sodišče po 3. točki prvega odstavka 64. člena ZUS-1, tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrnilo pristojnemu organu v ponovni postopek.

16. V ponovljenem postopku bo treba razjasniti vsa v postopku še odprta vprašanja, tako glede tega, kdo je zavezanec za posamezne dele premoženja, ki je predmet zahteve za denacionalizacijo, kot tudi, ali in v kolikšnem delu je mogoča vrnitev v naravi. Po tako dopolnjenem postopku bo nato treba v zadevi ponovno odločiti.

17. Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu drugega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 285,00 €, ki jih je sodišče skupaj z DDV naložilo v plačilo toženi stranki.

18. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

19. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe ter upravnega spisa očitno, da je treba tožbi zaradi bistvene kršitve pravil postopka ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti ter zadevo vrniti v nov postopek (drugi odstavek 59. člena ZUS-1).

1 V postopkih po ZDen se uporablja Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 47/86), če ta zakon ne določa drugače (drugi odstavek 6. člena ZDen).