Jedro

Tožnik v predlogu sicer zastavi pravno vprašanje, a ne navede okoliščin, ki bi kazale na njegovo pomembnost, niti ne izkaže obstoja sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnosti sodne prakse, še več: obstoja ali neenotnosti sploh ne zatrjuje.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1.Tožnik je vložil tožbo za ugotovitev lastninske pravice s priposestvovanjem.

2.Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku ugodilo in razsodilo, da je na podlagi elaborata sodnega izvedenca, ki je sestavni del sodbe, tožnik lastnik nepremičnin parc. št. 145/10, parc. št. 145/11 in parc. št. 145/12, vse k. o. ....

3.Sodišče druge stopnje je opravilo pritožbeno obravnavo in pritožbi toženca delno ugodilo ter izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika v delu, ki se nanaša na ugotovitev lastninske pravice na parc. št. 145/12 in parc. št. 145/11, obe k. o. ..., v preostalem delu pa pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.

4.Zoper to sodbo tožnik vlaga predlog za dopustitev revizije in zastavlja vprašanji (povzeti skupaj z napakami):

"1. Ali je bil tožnik glede preostalega dela spornega zemljišča, ki je bil travnik, to je po izvedenčevi parcelaciji parc. št. 145/11 in 145/12 k. o. ..., lahko v dobri veri tudi po izdaji sodbe Temeljnega sodišča v Novem mestu, Enota v Krškem, opr. št. P 23/87-38 z dne 10. 4. 1987 in sodbe Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 950/876 z dne 24. 9. 1987, ki so se nanašale na opustitev in uživanja posesti nepremičnine, glede na to, da takratni lastnik A. A., niti katerikoli drugi poznejši lastnik, ki je tudi od leta 1986 dalje užival prej navedeni travnati del parcele in se štel kot lastnik tega zemljišča, ni prepovedoval ali oporekal koriščenje in uživanje omenjenega spornega dela parcele, to je sedanjih parc. št. 145/11 in 145/12 k. o. ...?

2. Ali se v pravdni zadevi, v kateri tožnik zahteva ugotovitev lastninske pravice na delu nepremičnine, v primeru, da tožnik s tožbenim zahtevkom ne uspe v celoti, ampak le delno, uspeh v takšnem postopku ugotavlja po površini zemljišča, ki ga pridobi tožnik v last ali po številu parcel, ki so nastale tekom postopka in jih tožnik pridobi v last?"

5.Predlog delno ni popoln in delno ni dovoljen.

6.Zakon o pravdnem postopku (ZPP) v 367.a členu določa, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse. V skladu s četrtim odstavkom 367.b člena ZPP mora predlagatelj v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse. Navedene zahteve, ki so do strank stroge, niso namenjene same sebi. Njihovo spoštovanje je nujno za zagotovitev precedenčne vloge Vrhovnega sodišča. Stroga zakonska zahteva po drugi strani ni nepremostljiva niti ne težko premostljiva, saj ZPP v postopku pred Vrhovnim sodiščem (vključno s postopkom za dopustitev revizije) predpisuje obvezno zastopanje po odvetniku.¹ Odvetnikom ta naloga ne bi smela biti nerešljiva.²

7.Tožnik v predlogu sicer zastavi pravno vprašanje, a ne navede okoliščin, ki bi kazale na njegovo pomembnost, niti ne izkaže obstoja sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnosti sodne prakse, še več; obstoja ali neenotnosti sploh ne zatrjuje. V predlogu skozi prizmo zmotne uporabe materialnega prava zgolj obsežno razpravlja z dejanskimi zaključki sodišča druge stopnje, čeprav v skladu s 370. členom ZPP revizije zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja sploh ni mogoče vložiti. Tožnik torej ni ravnal v skladu s četrtim odstavkom 367.b člena ZPP in zato predlog ni popoln, zakon pa v takšnem primeru predpisuje zavrženje.

8.Tožnik z drugim postavljenim vprašanjem izpodbija odločitev sodišča druge stopnje o stroških pravdnega postopka. Sklep o stroških pravdnega postopka ni sklep, s katerim se postopek pravnomočno konča. Odločitev o povrnitvi stroškov je namreč zgolj akcesorne narave in je odvisna od odločitve o sporu ter s tem v zvezi od uspeha posamezne stranke v njem. Revizija zoper tak sklep ni dovoljena (prvi odstavek 384. člena ZPP), zato smiselna uporaba 377. člena ZPP vodi do enakega procesnega zaključka, zavrženja nedovoljenega predloga.

9.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

-------------------------------

1Stranka lahko v skladu s četrtim odstavkom 86. člena ZPP v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi sama opravlja procesna dejanja le, če ima opravljen pravniški državni izpit; pooblaščenca pa si lahko izbere le med odvetniki.

2Tako Vrhovno sodišče v sklepih II DoR 189/2017, II DoR 185/2022, II DoR 503/2023 in II DoR 141/2024.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 367b, 367b/4, 367b/6

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.