Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Zastaranje odškodninske terjatve prične teči, ko je tožeči stranki obseg škode znan, ne glede na to, ali povzročena škoda "še traja".
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik od treh toženih strank zahteval plačilo odškodnine po 49.333,33 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in odločilo, da je tožeča stranka dolžna povrniti toženim strankam pravdne stroške, o katerih višini bo sodišče odločalo po pravnomočnosti sodbe.
2. Takšno sodbo s pravočasno pritožbo izpodbija tožeča stranka. Izrecnih pritožbenih razlogov ne navaja, našteva le različne zakone in sodne odločbe brez navedbe, kakšno zvezo imajo s to zadevo.
3. Tožene stranke na pritožbo niso odgovorile.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Sodišče prve stopnje je v tem pravdnem postopku na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo, zato pritožbeno sodišče povzema pravilne ugotovitve in zaključke sodišča prve stopnje in le še glede na izrecna pritožbena izvajanja dodaja.
6. Ali je bila tožena stranka prisotna na glavni obravnavi ali ne, na odločitev sodišča prve stopnje ne more vplivati, saj prisotnost stranke na glavni obravnavi ni njena obveznost, to je le njena pravica.
7. Zastaranje odškodninske terjatve prične teči, ko je tožeči stranki obseg škode znan, ne glede na to, ali povzročena škoda „še traja“. Po določilu 182. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) prisodi sodišče odškodnino tudi za bodočo nematerialno škodo, če je po običajnem teku stvari gotovo, da bo škoda trajala tudi v bodočnosti. Dejstvo, da škoda še traja, torej ne pomeni, da zastaralni rok še ni začel teči, kakor zmotno meni pritožba.
8. Prava neveščo osebo mora sodišče opozoriti na njene procesne pravice, ne more pa niti prava neuka oseba iz tega razloga uveljavljati svoje pravice do odškodnine po izteku zastaralnega roka, saj bi to pomenilo, da bi moralo sodišče vse potencialne oškodovance opozarjati, kdaj morajo vložiti odškodninske tožbe.
9. Odločitve sodišča o oprostitvi plačila sodnih taks v nekem drugem postopku tožnik v tej pravdni zadevi ne more izpodbijati, poleg tega pa gre za že pravnomočno odločitev sodišča. 10. Odločitve izvršilnega sodišča bi tožnik lahko izpodbijal v izvršilnem postopku, ne more pa s tožbo zahtevati sprembe nodločitev v postopku izvršbe. V kolikor tožnik meni, da je šlo za kaznivo dejanje, bi moral to naznaniti pristojnim organom, ne pa uveljavljati v pravdnem postopku.
11. Pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa ob uradnem preizkusu zadeve tudi ni našlo tistih bistvenih kršitev določb postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je na podlagi 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.
12. Izrek o stroških pritožbenega postopka je odpadel, ker niso bili priglašeni.