Jedro

Manj verjetna je pravica osebe, ki ni vknjižena kot lastnik nepremičnine v zemljiški knjigi. Ta oseba ima tudi interes za drugačno ureditev pravnega razmerja.

Tisti, ki trdi, da neko premoženje, s katerim naj bi razpolagal drugi udeleženec, sodi v skupno premoženje, ima nedvomno večji interes, da se to vprašanje reši, in je pravilno, da se na pravdo napoti njega.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje prekinilo nepravdni postopek za delitev skupnega premoženja in predlagateljico napotilo na pravdo zaradi ugotovitve, da v skupno premoženje sodijo: stanovanje s premičninami v njem in garaža, sredstva po polici življenjskega zavarovanja, 12.000 EUR dohodnine, ki je bila nasprotnemu udeležencu vrnjena v letu 2012, najemnina, ki jo je prejemal z oddajanjem nepremičnin, ki spadajo v skupno premoženje, ter 657.432,48 prihrankov na računih nasprotnega udeleženca oziroma v drugih oblikah hrambe (morebitne naložbe, vrednostni papirji ipd.). Nasprotnega udeleženca pa je sodišče napotilo na vložitev tožbe zaradi ugotovitve, da je njegov delež na skupnem premoženju večji od ½.

2. Zoper tak sklep se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pravočasno pritožuje predlagateljica. Predlaga, da višje sodišče na vložitev tožbe glede obsega in deležev na vsem skupnem premoženju napoti nasprotnega udeleženca. Pritožnica meni, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo določbe 52., 58., 59 in 12. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) ter 9. in 10. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP).1 Javne listine v spisu, npr. notarski zapis SV 27/07 z 8. 1. 2007, izkazujejo, da sta udeleženca postopka v izvenzakonski skupnosti živela že v letu 2003 in da imata dve skupni hčerki. Skupno premoženje je torej od leta 2003 nastajalo po samem zakonu. Trditve predlagateljice so zato bolj verjetne od trditev nasprotnega udeleženca, čeprav je on vpisan v zemljiško knjigo kot lastnik nepremičnine.

3. Nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo navaja, da v letu 2003 še ni obstajala izvenzakonska skupnost, ta obstaja od leta 2009; notarski sporazum v letu 2007 pa je bil sklenjen le zato, da sta lahko sodelovala na razpisu stanovanjskega sklada. Ker je nasprotni udeleženec stanovanje kupil s svojim posebnim premoženjem pred nastankom izvenzakonske skupnosti, je v zemljiški knjigi vpisano kot njegovo posebno premoženje. Glede ostalega premoženja pa pojasnjuje, da je neutemeljeno stališče, da v skupno premoženje sodijo vsi prihodki, ki jih je kateri od zakoncev zaslužil kadarkoli v času trajanja zakonske zveze oziroma izvenzakonske skupnosti. Udeleženca postopka sta veliko porabila, ob razpadu zakonske zveze prihrankov, najemnin, vrnjene dohodnine in premoženja iz naslova življenjskega zavarovanja ni bilo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ker je med udeležencema postopka spor o predmetu/predmetih delitve oziroma so sporna, kot je (neizpodbijano) ugotovilo sodišče prve stopnje, dejstva o obstoju skupnega premoženja, njegovem obsegu in deležih na njem, je nepravdni postopek prekinilo in udeleženca postopka napotilo na vložitev tožb. Čeprav predlagateljica navaja, da se pritožuje zoper sklep sodišča prve stopnje v celoti, same odločitve o prekinitvi ne izpodbija. Vsebinsko pritrjuje tudi odločitvi sodišča prve stopnje v delu, v katerem je na vložitev tožbe zaradi ugotovitve, da je njegov delež na skupnem premoženju večji od ½, napotilo nasprotnega udeleženca.

6. Vprašanje je torej le še, ali je sodišče v ostalem delu (torej glede obsega skupnega premoženja) pravilno odločilo o tem, katerega od udeležencev postopka bo napotilo na pravdo. V skladu z 2. odstavkom 9. člena ZNP sodišče napoti na pravdo tistega udeleženca, katerega pravico šteje za manj verjetno, lahko pa tudi drugega udeleženca glede na njegov interes za ureditev pravnega razmerja.

7. Sodišče prve stopnje je glede nepremičnine obrazložilo, da zaradi zemljiškoknjižnega stanja šteje za manj verjetno predlagateljičino pravico. Pritožbeno sodišče lahko (kljub pritožbenemu sklicevanju na določbe ZZZDR in notarski zapis SV 27/07) takšnemu stališču le pritrdi. Ker je nasprotni udeleženec vknjižen v zemljiški knjigi, je tudi sicer interes za (drugačno) ureditev pravnega razmerja na predlagateljičini strani in ne na strani prvega nasprotnega udeleženca.2

8. Povsem razumljiva je tudi ocena sodišča prve stopnje, da je pravica predlagateljice, ki trdi, da v skupno premoženje spadajo sredstva po polici življenjskega zavarovanja (z dobo zavarovanja od 1. 12. 2002 do 1. 12. 2022), prihranki na računih nasprotnega udeleženca pri neznanih bankah in upravljavcih premoženja ter gotovina, za katero predlagateljica ne navede, kje se nahaja, manj verjetna.3 Še bolj to velja glede na ugovor nasprotnega udeleženca, da to premoženje ob razpadu zakonske skupnosti ni (več) obstajalo.4 Ker ima tisti, ki trdi, da neko premoženje, s katerim naj bi razpolagal drugi udeleženec, sodi v skupno premoženje, nedvomno večji interes, da se to vprašanje reši,5 je odločitev o napotitvi tudi v tem delu pravilna.

9. Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da mora biti obravnava skupnega premoženja bivših zakonskih ali izvenzakonskih partnerjev enotna. Tudi deleži bivših partnerjev so enaki na celotnem skupnem premoženju.6 Za razrešitev spora o obstoju in obsegu skupnega premoženja pa je zadostna že (pravilna) napotitev predlagateljice na pravdo. Znotraj te pravde se lahko nasprotni udeleženec učinkovito brani že z ugovorom, če meni, da je njegov delež na skupnem premoženju večji od zakonsko domnevane polovice.7

10. Višje sodišče je zaradi opisanega v skladu s 2. točko 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom ZNP pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

1 ZNP se v tej zadevi v pritožbenem postopku uporablja glede na prehodno določbo 1. odstavka 216. člena Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1). 2 Prim. sklep VSL I Cp 184/2016. 3 Na mestu je tudi opozorilo sodišča prve stopnje, da udeleženci postopka pri oblikovanju zahtevkov niso vezani na napotitveni sklep, pritožbeno sodišče pa še dodaja, da morajo poskrbeti, da je tožbeni zahtevek ustrezno konkretiziran. 4 Prim. sklep VSL I Cp 184/2016: Skupno premoženje je (le) tisto, kar je ob razpadu zakonske zveze (še) obstajalo. Skupna lastnina zakoncev namreč ni nič drugega kot lastnina (le da gre za lastnino dveh oseb na nerazdeljeni stvari). Lastninske pravice na stvari, ki je ni (več), ne more biti. V sodni praksi pa je uveljavljeno načelo realne subrogacije, po katerem so del skupnega premoženja tudi (seveda konkretne) stvari in pravice, ki so bile pridobljene z zamenjavo ali z izkupičkom za prodano stvar iz skupnega premoženja. 5 Nasprotni udeleženec očitno nima interesa za uveljavljanje zahtevka, da v skupno premoženje sodijo denarna sredstva 1.466.857,52 EUR, s katerimi naj bi razpolagal, kar v pritožbi predlaga predlagateljica. 6 Prim. sklep VSL I Cp 1909/2017 in številne druge odločbe. 7 Prim. sodbo VS RS II Ips 261/2015 in sklep VSL I Cp 398/2017.